Količina lesa, ki ga je toženi stranki dobavila tožeča stranka, je bila sporna. Prvostopno sodišče bi zato moralo ugotoviti tudi to sporno dejstvo. Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZPP (1977) člen 358, 358/1, 358/3, 358, 358/1, 358/3. ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 24, 24/1, 24/3.
pritožba - nedovoljena pritožba
Ker je pritožbo (ki je tudi sicer prepozna) vložila oseba, ki ni imela te pravice, saj v tem postopku sploh nima položaja izvršilne stranke na aktivni strani, je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
Čeprav je, gledano s stališča okolja, interes družbe, da se stari objekti obnavljajo, dejstvo, da ima eden od solastnikov večja sredstva, ki jih lahko nameni v ta namen, ne more prevagati, če drugi od solastnikov nedeljive stvari svoj večji interes izkazuje s potrebo po bivanju v takšnem objektu.
dejansko stanje - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če niso razjasnjena pomembna nasprotja med obtožbo in oškodovančevo izpovedbo ter med njegovo in pričino izpovedbo glede odločilnih dejstev. Zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti.
Ker torej pred vložitvijo tožbe tožeča stranka toženo stranko pozivala k mirni rešitvi spora, ta pa na opomine reagirala, ne gre za situacijo iz 157. člena ZPP.
ZPP (77) člen 456, 456/4. ZIP člen 55a, 55a/2. ZPP člen 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2.
izrek sodbe - vsebina
Z izrekom, da na podlagi verodostojne listine izdani sklep o izvršbi ostane v veljavi v tč. 1, to je v nalogu za plačilo uveljavljane terjatve, ta pa je s predlogom za izvršbo bila uveljavljana tudi glede plačila izvršilnih stroškov, je tak nalog za plačilo vzdržan v veljavi tudi glede plačila izvršilnih stroškov, odmerjenih v tč. 3 sklepa o izvršbi. S prvostopnim izrekom, da sklep o izvršbi z dne 22.2.1995 ostane v tč. 1 v veljavi, je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 22.2.1995 vzdržalo v veljavi tudi glede naloga za plačilo izvršilnih stroškov (v tč. 3 sklepa o izvršbi odmerjenih na 8.580,00 SIT) z zak. zam. obrestmi za čas od izdaje sklepa o izvršbi (z dne 22.2.1995) do plačila. S tč. 1 na podlagi verodostojne listine izdanega sklepa o izvršbi z dne 22.2.1995 je namreč bilo dolžniku naloženo, upniku v 8 dneh poravnati v dne 12.10.1994 vloženem predlogu za izvršbo navedeno tejratev; v cit. predlogu za izvršbo pa je bila navedena terjatev (1.) za glavnico, nadalje (2.) za obresti od glavnice in tudi (3.) za izvršilne stroške z zak. zam. obrestmi za čas od izdaje sklepa do plačila.
ZPP (1977) člen 269, 269. ZOR člen 277, 399, 277, 399.
dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje strank - zamudne obresti
Če se stranka brez opravičenega razloga ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, sodišče v zadevi odloči na podlagi ocene ostalih izvedenih dokazov, izostanek stranke pa pri tem šteje njej v breme. Če je tožena stranka dolžna plačati tolarsko protivrednost deviznega zneska po menjalnem tečaju na dan plačila, ji gredo od zamude dalje obresti po obrestni meri, po kateri se obrestujejo hranilne vloge v tuji valuti in ne "zakonite zamudne obresti".
ogrožanje varnosti pri delu - kazenska odgovornost
Podana je kazenska odgovornost odgovorne osebe za varnost in zdravje pri delu na gradbišču, če ta ne zagotovi, da je fasadni oder vsak trenutek v takšnem stanju, da služi svojemu namenu, zaščiti delavcev pred morebitnimi padci.
Funkcionalno zemljišče in stavba sta celota. Dejstvo, da v postopku privatizacije stanovanj kupec ni plačal funkcionalnega zemljišča, ni pravno upoštevno v delitvenem postopku, saj v takšnem postopku sodišče, če ni spora, upošteva solastninske deleže, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Če je udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot solastnik na stavbi, velja ta solastninski delež tudi za funkcionalno zemljišče.
Obdolženi rednih dohodkov nima, preživlja pa se s priložnostnim delom, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora plačati stroške kazenskega postopka.
Tudi v primeru, ko mora zaradi umika predloga za pregon storilca kaznivega dejanja ob ustavitvi postopka plačati njegove stroške oškodovanec, mora biti njih višina v izdanem sklepu obrazložena.
Kadar se glavna obravnava začne v nenavzočnosti obtoženca, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, da se mu sodi v nenavzočnosti skladno z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku, pa je treba pri vsakem naroku za glavno obravnavo, na katerem se glavna obravnava nadaljuje, ponovno presoditi ali so dejansko podani pogoji, da se glavna obravnava nadaljuje, torej ali so na obravnavi navzoči vsi, katerih navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, oziroma v primeru, kadar kateri od obtožencev ni navzoč, ali so podani pogoji, da se mu sodi v nenavzočnosti. Na vsakem naroku za glavno obravnavo tudi na narokih za nadaljevanje glavne obravnave, morajo biti tako izpolnjeni pogoji zato, da se glavna obravnava lahko opravi. Na narok za glavno obravnavo pa obtoženec ni bil pravilno vabljen (118. čl. Zakona o kazenskem postopku). Sodišče prve stopnje je tako v nasprotju z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku opravilo glavno obravnavo v nenavzočnosti obt. J.D. Tako pa je zagrešilo kršitev zakona, na katero mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje, in je bilo zato potrebno sodbo v obsodilnem delu po uradni dolžnosti razveljaviti.
predhodna odredba - pogoji za predhodno odredbo - nevarnost za uveljavitev terjatve
Dolžnik je v pritožbi utemeljeno opozoril, da upnik v tem postopku ni izkazal zahtevane relativne objektivne nevarnosti za uveljavitev svoje terjatve kot enega od pogojev za izdajo predhodne odredbe (nevarnost naj bi bila sicer podana zaradi zatrjevanega slabega finančnega stanja dolžnika), čeprav je bilo breme zatrjevanja in dokazovanja tega pogoja še v celoti na njegovi strani.
Če stranka, ki ji je treba vročiti pisanje, na tem naslovu sploh ne stanuje, potem ji na tem naslovu tudi nadomestne vročitve ni mogoče opraviti, saj stanovalci niso člani njenega gospodinjstva.
ZPP (1977) člen 467, 467/1, 467/2, 467, 467/1, 467/2.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje
V postopku v sporu majhne vrednosti prvostopne odločbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja temveč samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.