ZPP (1977) člen 467, 467/1, 467/2, 467, 467/1, 467/2.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje
V postopku v sporu majhne vrednosti prvostopne odločbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja temveč samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Neutemeljeno pritožnik v pritožbi navaja, da je bil obdolženec izzvan z ravnanjem oškodovanca, torej da bi bilo potrebno uporabiti določbe tretjega odst. 133. čl. Kazenskega zakonika, ki dovoljuje izrek sodnega opomina storilcu, če je bil le-ta izzvan z nedostojnim ali surovim ravnanjem poškodovanca. Nedostojno ali surovo ravnanje poškodovanca pa pomeni, da poškodovanec ravna tako brez krivde obtoženca, ko le-ta z ničemer ne prispeva k nedostojnemu ali surovemu obnašanju poškodovanega.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v pravočasnem ugovoru navedel, da sklepu o izvršbi ugovarja, zato je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 2. odst. 55.a člena ZIP sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, in zadevo odstopilo pristojnemu sodišču.
V obdolženčevem ravnanju niso podani znaki silobrana, kar sodišče pravilno sklepa glede na ravnanje oškodovanca, ki ni pogojevalo obdolženčevega ravnanja.
Prvostopno sodišče je nepravilno štelo, da je tožeča stranka umaknila tožbo v celoti, saj je podala v navedeni zadevi le delni umik. Zato v delu v katerem ni umaknila ne pride v poštev uporaba 1. odst. 193. čl. ZPP.
Po 6. odst. 45. člena ZOR predpogodba ne veže le v primeru, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne. Če se okoliščine niso spremenile, toženec pa jih ob sklenitvi pogodbe le ni poznal, se na navedeno določbo ne more sklicevati.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 169, 169/4, 169, 169/4.
oprostitev plačila sodne takse
Določila četrtega odstavka 169. člena ZPP, ki govorijo o tem, da si lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti preskrbi tam navedene potrebne podatke in obvestila, ne odvezujejo stranke, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks ravnanja, ki ji ga nalaga drugi odstavek 169. člena ZPP in tretjega odstavka 13. člena ZST. Ta le povedo, da sodišče pri odločanju o uveljavljani taksni oprostitvi ni omejeno le na podatke in obvestila vsebovane v po stranki predloženem potrdilu o premoženjskem stanju, temveč lahko opravi tudi samo potrebne poizvedbe glede okoliščin, ki vplivajo na odločitev.
Stranka ne more zahtevati razvezo pogodbe, če bi lahko ob sklenitvi pogodbe te okoliščine predvidela ali bi se jim lahko izognila oziroma jih premagala. Ne upoštevajo se okoliščine, ki niso nepričakovane in ki jih lahko upošteva stranka kot normalni poslovni riziko.
Tožena stranka je resda tožnici del odškodnine že izplačala 28.4.1997, dejstvo pa je, da je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, o obstoju in višini svoje nadaljnje obveznosti glede dodatnih 5 % invalidnosti izvedela šele po tem, ko je bilo predloženo v tem pravdnem postopku pridobljeno mnenje izvedenca medicinske stroke, medtem ko je odškodnino v višini za 4 % invalidnost izplačala tožnici na podlagi ugotovitev svojega zdravnika cenzorja. Tako se pokaže prvostopna odločitev o tem, da je tožena stranka dejansko glede izplačila obveznosti nadaljnje odškodnine v višini 160.000,00 SIT zašla v zamudo šele s 25.2.1999 povsem pravilna.
Upnica je ob vložitvi izvršilnega predloga razpolagala s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom. Tekom postopka je dolžnik uspel v pravdi, ki dokazuje njegovo lastništvo na parcelah glede katerih je upnica v izvršbi uveljavljala prepoved hasnovanja. Kot nadaljnje izvršilne stroške je upnici vendar priznati tiste, ki so bili potrebni za postopek v času do pravnomočne sodbe po zahtevku na priznanju dolžnikovega lastništva. Zato pride v poštev omejitev izvršbe na stroške in ne ustavitev celotne izvršbe.
Zoper sklep je dovoljena pritožba (1. odst. 9. člena ZIZ), vendar le osebi, ki ima to pravico, sicer je pritožba nedovoljena (3. odst. 343. člena ZPP/99 v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pritožbo ni vložila stranka (4. tč. 16. člena ZIZ), jo je potrebno zavreči kot nedovoljeno.
Začetek in dolžina zastaralnega roka regresnega zahtevka zavarovalnice proti tretji osebi se določata po zastaralnem roku terjatve, v katero zavarovalnica vstopa.
ZIZ člen 15, 30, 31, 44, 15, 30, 31, 44. ZPP člen 380, 380/2, 380, 380/2.
seznam dolžnikovega premoženja
Upnik, po čigar predlogu je bila dovoljena izvršba z več sredstvi izvršbe, izvršba pa je bila doslej opravljena le na denarna sredstva na dolžnikovih računih, z navajanjem, da je prejel obvestilo, da upnik pri Banki x ne posluje z žiro računom s partijo št. ... in da nima možnosti seznanitve s premoženjem dolžnika ni verjetno izhajal, da s sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. Pritožba upnika zoper sklep sodišča prve stopnje s katerim je zavrnilo njegov predlog, da pozove dolžnika k predložitvi seznama svojega premoženja, se zavrne.
ZPP (1977) člen 5, 5/1, 186, 186/1, 5, 5/1, 186, 186/1. ZIP člen 35, 35/2, 35, 35/2.
določenost zahtevka
Sklicevanje na specifikacijo, ki jo je tožeča stranka kot posebno prilogo hkrati s predlogom za izvršbo poslala na sodišče, ne zadošča za izdajo sklepa o izvršbi. Za plačilo obresti bi tožeča stranka morala postaviti določen zahtevek za vsak posamezen račun, specifikacijo pa predložiti kot dokaz.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora
Utemeljenost suma kot temelj odločitev o podaljšanju pripora je bila z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovljena. Dva dni po storjenem kaznivem dejanju je bil obdolžencu zasežen del ukradenih predmetov pri čemer se je za neresničnega izkazal zagovor enega od soobdolžencev, da je kaznivo dejanje storil sam, saj so bile na kraju storitve najdene prstne sledi tretjega soobdolženca, pri četrtem pa prav tako del ukradenih predmetov. Pritožba obdolženčevega zagovornika je bila zato zavrnjena kot neutemeljena.
V 2. odstavku 114. čl. ZPPSL je določeno, da tečejo od priznanih terjatev od začetka stečajnega postopka dalje obresti po temeljni obrestni meri. S tem, ko je na ugotovljeno terjatev prvostopno sodišče priznalo tožeči stranki zakonite zamudne obresti, ji je priznalo obresti, določene v 2. odst. 114. čl. ZPPSL.
Zaradi ugotovitve, da je kazenski pregon absolutno zastaral, je sodišče druge stopnje ob reševanju zagovornikove pritožbe po uradni dolžnosti izdalo zavrnilno sodbo.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - nedopusten pritožbeni razlog
Sodbe, s katero je bil končan gospodarski spor v postopku majhne vrednosti, ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.