ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - begosumnost
Obtoženec je državljan Republike Slovenije in je v Sloveniji tudi lastnik stanovanja. Zgolj dejstvo, da ni uredil spremembe stalnega bivališča, ob tem, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obtoženec sploh vedel, da zoper njega teče kazenski postopek, kljub temu, da naj bi po storitvi kaznivega dejanja začasno odšel v tujino, še ne pomeni, da je pri obtožencu podana begosumnost kot priporni razlog iz 1. tč. prvega odst. 201. čl. ZKP.
O predlogu za odpravo pripora proti položitvi varščine, vsebovanem v pritožbi obtoženca zoper sklep sodišča prve stopnje o podaljšanju pripora do pravnomočnosti sodbe, v skladu z določbo 1. odst.
199. člena ZKP odloča zunajobravnavni senat prvostopnega sodišča.
Delodajalec lahko zakonito odloči o posamični pravici, obveznosti in odgovornosti delavca le z pismenim sklepom, ki mora zaradi delavčeve možnosti uveljavljanja pravic vsebovati izrek, obrazložitev in pravni pouk. Delavcu mora biti izdan individualni posamični akt delodajalca.
Delodajalec ni zakonito odločil o obveznosti delavca (razporeditev) s sklepom, ki ga je sprejel organ upravljanja (svet zavoda), ker delavcu ni izdal pisnega sklepa, zato delavcu pripada prejšnja plača, določena s pogodbo o zaposlitvi.
ZPP (1977) člen 15, 354, 354/2, 15, 354, 354/2. ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1.
nadaljevanje prekinjenega postopka - zamuda roka - zavrženje tožbe
15-dnevni rok iz 1. odstavka 144. člena ZPPSL velja tudi za vložitev predloga za nadaljevanje postopka. Če stranka, ki je že pred začetkom stečajnega postopka vložila tožbo pred delovnim sodiščem, ne zahteva nadaljevanja prekinjenega postopka v 15 dneh od vročitve napotitvenega sklepa stečajnega senata, ne izkazuje več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene sodbe, zato je potrebno tožbo zavreči.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost
S pravnomočnostjo sklepa o preiskavi je potrjen utemeljen sum, da je obdolženec storil kazniva dejanja, zaradi katerih je bila preiskava uvedena. Senat pa je ob podaljšanju pripora pravilno ugotovil, da se stopnja utemeljenega suma z izvedbo dokazov o preiskavi nikakor ni zmanjšala.
odreditev pripora zaradi izmikanja glavni obravnavi
Sodišče prve stopnje je obrazložilo vse okoliščine, na podlagi katerih je ugotovilo, da se obtoženec očitno izmika prisostvovanju na glavni obravnavi. Zato je pravilno odredilo pripor. Navedlo je številne okoliščine, na podlagi katerih je utemeljilo svoj zaključek.
Delovno razmerje pri zasebnem delodajalcu ni vezano na delovanje obratovalnice, temveč na zasebnega delodajalca, pri čemer tožniku z odjavo obratovalnice delovno razmerje ni prenehalo, zaradi česar je do datuma, ko je dejansko delal za zasebnega delodajalca, upravičen do vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno do nadomestila plače.
Izpodbijana druga sodba v odločitvi, da se za čas od 1.3.1998 preživnina zviša na znesek 16.000,00 SIT, vsebuje že pravnomočno odločitev o zvišanju preživnine od navedenega obdobja na znesek 14.000,00 SIT. Z odločitvijo, da je zmožnostim primeren očetov prispevek k preživljanju hčerke 16.000,00 SIT mesečno, čeprav ima boljše premoženjske razmere, ni drugič poročen in nima drugih mladoletnih otrok, je sodišče preostanek preživninskega bremena v znesku 34.000 SIT (v čemer je vštet tudi znesek otroškega dodatka, ki za enega otroka znaša 8.150,00 SIT) mesečno očitno naložilo na materina ramena. Ne samo, da je sodišče pomanjkljivo navedlo razloge glede višine očetovega prispevka, ampak je glede te odločitve povzročilo nejasnost in nasprotje med razlogi sodbe.
Za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo mora biti dokazano, da upravičenec ne more samostojno opravljati večine oz. vseh osnovnih življenjskih potreb, določenih v 1. odst. 148. čl. ZPIZ, zato za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ne zadošča, da zaradi zdravstvenih težav ne more samostojno opravljati le nekaterih osnovnih življenjskih potreb.
prenehanje delovnega razmerja pri samostojnem podjetniku
V skladu z novo pravno ureditvijo o samostojnem podjetniku in ob odpravi obrtnika (in obratovalnice) kot posebne statusnopravne organizacijske oblike, je potrebno razlog za prenehanje delovnega razmerja po 1. alinei 125. člena ZDR uporabiti oz. razlagati v povezavi z določbami ZGD. Gre za primere, ko pride do prenehanja poslovanja na temelju volje podjetnika v skladu s 1. odstavkom 76. člena ZGD.
Če samostojni podjetnik preneha opravljati eno od dejavnosti (ukinitev dejavnosti mehanična popravila motornih vozil), še naprej pa opravlja ostale dejavnosti (trgovina na drobno z rezervnimi deli, birotehnika ...), lahko delavcu preneha delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu po določbah 33. do 36. člena ZDR, ne pa na podlagi 1. alinee 125. člena ZDR.
denarni zahtevek - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Ker so določila sporazuma, sklenjenega med tožnico in toženko o prenehanju delovnega razmerja, o tem, da so z dnem podpisa sporazuma med strankama urejene vse medsebojne pravice in obveznosti, jasne, tožnica ni upravičena do regresa za letni dopust, saj se je s podpisom temu odpovedala.
ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 178, 178/1, 178/2. ZTVCP člen 41, 41/1, 41/2.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda enega imetnika motornega vozila - ocena ravnanja obeh udeležencev prometne nesreče
Prvostopno sodišče mora ob ugotovitvi mesta in poteka prometne nesreče, upoštevanju stanja in širine obeh cest ter vegetacije ob njej, zaradi katere je bila preglednost dejansko ovirana, poteka ovinka in ureditve prometnega režima na mestu prometne nesreče, oceniti ravnanje enega in drugega udeleženca prometne nesreče, ugotoviti v čem je podana protipravnost njune vožnje in kako je to vplivalo na nastanek obravnavanega trčenja. Sodišče prve stopnje pa je ob ocenjevanju pravilnosti oz. napačnosti izključno vožnje tožničinega vozila zaključilo, da je za prometno nesrečo in posledično nastala materialna škoda na vozilu tožeče stranke izključno odgovoren voznik tožničinega vozila. Dokazni postopek pa ni tekel tudi v smeri ugotavljanja pravilnosti oz. napačnosti vožnje zavarovanca tožene stranke. Šele po skrbni oceni pravilnosti vožnje zavarovanca tožene stranke pred prometno nesrečo, ob upoštevanju, da je civilnopravna odgovornost širša in strožja od kazenskopravne odgovornosti bo mogoče z gotovostjo zaključiti, da je premoženjska škoda, ki je nastala tožeči stranki, izključna posledica protipravne vožnje voznika tožničinega vozila. V primeru ugotovitve nespoštovanja cestnoprometnih predpisov tudi s strani zavarovanca tožene stranke, pa bo potrebno po pretehtanju teže obeh kršitev in ob uporabi 178. čl. ZOR oceniti velikost prispevnega deleža pri nastanku škode in razmejiti njuno odgovornost za škodo v obravnavani prometni nesreči.
Ker je izkazano, da je bila tožena stranka opominjana je v skladu s 5. odst. 7. člena v zvezi z 29. in 30. členom Zakona o sodnih taksah dolžna plačati še kazensko takso.
odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov mladoletni otrok po dopolnjenem sedmem letu starosti - razbremenitev krivdne odgovornosti
Dejstvo, da je oče kolo z motorjem sinu celo skril, izkazuje na njegovi strani skrbnost, zaradi katere naj bi se sin ne spustil v nevarno ravnanje in je tako mogoče šteti, da je uspel dokazati, da je škoda nastala brez njegove krivde.
Če upnik predlaga začasno odredbo v zavarovanje terjatve na vrnitev akceptnega naloga, ta pa je bil že poslan APP na unovčenje, je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je podružnica APP, pri kateri se vnovčuje akceptni nalog.
obstoj stranke - sposobnost biti stranka - fizična oseba - samostojni podjetnik
Stranka v izvršilnem postopku je lahko vsaka fizična in pravna oseba (1. odst. 77. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, v zvezi s 15. členom ZIZ). Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki, ki morata biti podani, da postopek sploh lahko steče. V danem primeru je upnik v predlogu za izvršbo z dne 28.5.1999 kot dolžnika označil "A., Agencija za zaposlovanje in posredovanje delovne sile - študentski in mladinski servis". Tako označeni dolžnik pa ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je dolžnik samostojni podjetnik, zato je v skladu s 1. odst. 73. člena ZGD bistvena sestavina njegove firme tudi ime in priimek podjetnika ter oznaka "s.p.".
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
priporni razlog - ponovitvena nevarnost
V izpodbijani odločbi je ponovitvena nevarnost glede na predkaznovanost za enako kaznivo dejanje in glede na način storitve obravnavanega kaznivega dejanja še vedno podana. Zato je bil pripor utemeljeno podaljšan.
Zamudne obresti tečejo od zapadlosti terjatve do plačila, zato je odločitev o ugoditvi zahtevku za zamudne obresti le do določenega datuma in ne do plačila, materialnopravno zmotna.
ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2. ZPP člen 257, 257.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor dolžnika - zaslišanje strank
Dolžnik ugovarja, da je dolgovani znesek v celoti poravnal. V dokaz svojih trditev dolžnik predlaga zaslišanje strank, kar je eno od dokaznih sredstev po 257. čl. ZPP, s čimer je dolžnik svoj ugovor obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20546
KZ člen 41, 311, 311/2. ZKP člen 340, 340/1, 340/1-1, 340, 340/1, 340/1-1.
prepovedan prehod čez državno mejo - odmera kazni - dokazni postopek - zapisnik o izpovedbah prič - branje zapisnika o izpovedbah
Sodišče prve stopnje je brez soglasja strank na glavni obravnavi prebralo izpovedi dveh prič, ki sta bila prijeta kot begunca ob prestopu državne meje in zaslišana v okviru nujnih preiskovalnih dejanj preden sta bila vrnjena v Republiko Hrvaško, kamor naj bi tudi ilegalno prišla iz Republike BiH, tja pa naj bi pripotovala z letalom iz Turčije. Po oceni pritožbenega sodišča je zaradi navedenih okoliščin pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je prebralo izpovedi prič iz tehtnih razlogov.