nedovoljena pritožba - sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je s svojim pravnim sredstvom - ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v izvršilnem postopku uspel, zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo ugovoru ugodeno (to je zoper sklep o razveljavitvi 2. tč izreka sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je utemeljen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi, s katerimi izpodbija verodostojno listino, ki jo je kot dokazno sredstvo priložil upnik predlogu za izvršbo, in če za trditve dolžnik ponudi dokaze.
Če upnik v stečajnem postopku ni bil napoten na pravdo zaradi ugotovitve obstoja terjatve, bodisi zato, ker velja njegova terjatev v stečajnem postopku za ugotovljeno (3. odstavek 142. člena ZPPSL), bodisi za to, ker sploh ni bila predmet preizkusa v stečajnem postopku (ker je upnik ni pravočasno ali sploh ni prijavil), je potrebno takšno tožbo zavreči v skladu z 2. odstavkom 187. člena ZPP.
V prvem primeru (ugotovljena terjatev) zato, ker je o zadevi že pravnomočno razsojeno (primerjaj 3. odstavek 142. člena ZPPSL), v drugem primeru (opustitev prijave terjatve v stečajnem postopku oziroma prepozna prijava terjatve) pa upnik nima pravnega interesa za vodenje takšne pravde, saj ne glede na izid pravde nima pravice do poplačila svoje terjatve.
Pravni standard iz 158. člena ZPP, ki zahteva od tožeče stranke "takojšen umik" tožbe, če se želi razbremeniti obveznosti povrnitve stroškov postopka nasprotni stranki, je potrebno razlagati glede na namen določbe in ne gramatikalno. Namen določbe pa je v tem, da po izpolnitvi zahtevka tožeča stranka ne bi nadaljevala s postopkom in s tem povzročala nepotrebne dodatne stroške.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 95, 95/1, 100, 100/1, 100/1-1, 95, 95/1, 100, 100/1, 100/1-1. ZTPDR člen 69, 69/2, 69, 69/2.
disciplinski postopek - pravni interes - zloraba bolniškega staleža
Čeprav je tožnici prenehalo delovno razmerje 31.5.1995 na podlagi pisne izjave z dne 1.3.1995, je tožena stranka lahko izvedla disciplinski postopek zaradi kršitve, ki je bila storjena v času trajanja delovnega razmerja. Ker se je tožnici očitala takšna hujša kršitev delovne obveznosti, ki ima lahko za posledico materialno odgovornost delavca, je izkazan pravni interes za dokončanje disciplinskega postopka, četudi je medtem, pred zaključkom disciplinskega postopka, tožnici že prenehalo delovno razmerje iz drugega razloga.
izdaja začasne odredbe - parlamentarna komisija državnega zbora - nepristojnost sodišča
Delovno in socialno sodišče nima pristojnosti odločati o prepovedi iznašanja in javnega objavljanja podatkov parlamentarni komisiji državnega zbora oz. njenim poimenskim članom.
Zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka po 3. odst. 67. člena ZTPDR začne teči, ko je za kršitev delovne obveznosti zvedel prvi od tistih, ki so pristojni za vložitev zahtevka za začetek disciplinskega postopka (1. odst. 61. člena ZTPDR). Sorodstveno razmerje med osebo, ki je pristojna vložiti zahtevo za začetek disciplinskega postopka in delavcem, ki naj bi storil kršitev delovne obveznosti, ne vpliva na drugačen začetek štetja roka za zastaranje vodenja disciplinskega postopka.
Prvi dan subjektivnega zastaralnega roka je dan, ko se je zvedelo za kršitev in storilca, rok 6 mesecev pa se izteče tistega dne, ki se po številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, ne glede na to, če je ta dan sobota ali nedelja, ko se pri toženi stranki (delodajalcu) ne dela.
Delodajalec je dolžan povrniti delavcu nastale stroške, ker je bil zaradi ravnanja delodajalca prisiljen vložiti predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je delavec zahteval zadržanje izvršitve nedokončne ustno posredovane odločbe delodajalca o tem, da se prepove nadaljnJe delo na delovnem mestu monter. Čeprav je delodajalec izdal sklep o ugovoru še pred narokom za izdajo začasne odredbe, tožnik pa je predlog takoj za tem umaknil, so bili stroški potrebni.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 373, 373-4, 354, 354/2, 373, 373-4. ZDR člen 68, 68. ZZT člen 25, 25. ZTPDR člen 49, 50, 49, 50.
delovno razmerje - pravica do nadomestila plače
Tudi če sodišče prizna delavcu delovno razmerje, tožnik - delavec ni upravičen do nadomestila plače za čas, ko je bil neopravičeno odsoten z dela, zaradi razlogov na njegovi strani (mobilizacija v vojaške enote tuje države).
Za upoštevanje devizne klavzule za terjatve iz naslova plač oz. osebnih dohodkov iz leta 1985 ne glede na potek časa in trajanje sodnega spora ni nikakršne pravne podlage, saj je bil delavec v letu 1985, kot tudi danes, upravičen do plače v domači valuti. V skladu z določbo 394. člena ZOR mora dolžnik plačati tisto število denarnih enot, na katero se glasi obveznost, razen če zakon določa kaj drugega, zato je delavec upravičen le do poračuna plač v valuti, v kateri je v letu 1985 prejemal plačo, tj. v jug. dinarjih oz. do ustrezne tolarske protivrednosti dinarskih zneskov, z zamudnimi obrestmi od dneva zamude, ne pa do tolarske protivrednosti dolgovanega zneska, preračunanega v DEM (na dan zapadlosti).
goljufija - škoda - zakonski znak kaznivega dejanja
Pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije. Za njegov obstoj zadošča že storilčev namen, da si pridobi takšno korist. Pač pa mora zaradi njegovega goljufivega ravnanja tudi osebi nastati škoda. S tem je kaznivo dejanje goljufije tudi dokončano.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog - begosumnost
Obdolženec je preiskovalni sodnici obljubil, da ne bo spreminjal svojega bivališča, navedel naslov kamor naj bi prejemal vabila in tudi obljubil, da se bo vabilom sodišča odzival, toda kasneje mu na navedeni naslov ni bilo mogoče vročiti nobenih sodnih pošiljk.
Nasprotno, iz podatkov spisa izhaja, da je odšel v drugo državo.
Takšno ravnanje obtoženca pa pomeni, da je že pobegnil in da se poskuša izogniti kazenskemu postopku, zato je odreditev pripora po 1. točki I. odstavka 201. člena ZKP pravilna in zakonita.
zavrženje pritožbe - oseba, ki ni legitimirana za vložitev pritožbe
Če vloži pritožbo bivša direktorica tožene stranke, kateri je pooblastilo zaradi razrešitve že pred tem prenehalo, se šteje, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela za to pravice oz. ki ni bila legitimirana za vložitev pritožbe in se v skladu s 367. členom ZPP pritožba zavrže.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru z dne 4.10.1999 glede upnikove terjatve navedel, da SiOL storitev ni uporabljal, zato le-teh ni dolžan plačati. S tem je navedel negativna dejstva. Takšnih dejstev pa dolžnik po naravi stvari ne more dokumentirati z dokazi v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je dolžnik uporabljal SiOL storitve, katerih plačilo v tem postopku uveljavlja upnik, mora dokazati upnik. Zato za obrazložitev ugovora zadostuje zgolj dolžnikova trditev, da SiOL storitev ni koristil.
postopek pri izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
V konkretnem primeru je dolžnik sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to od njega zahteva 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Obrazloženemu ugovoru pa po določbi 2. odst. 62. člena ZIZ lahko sledi le razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ.Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil račun št. 3-97-12496 plačan po asignacijski pogodbi z dne 13.2.1996 in z dne 9.10.1996 ter v dokaz predložil asignacijsko pogodbo z dne 13.2.1996 ter izpisek iz konta z dne 28.3.1998. S tem je navedel dejstva, zaradi katerih nasprotuje izvršbi glede plačila zakonitih zamudnih obresti v znesku 110.468,70 SIT s pripadki, v dokaz svojih trditev pa je predložil tudi dokazila, kot to zahteva 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 25.991,97 SIT s pripadki po računu številka 5-97/10397, pa je dolžnikov ugovor povsem neobrazložen in zato neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj v ugovoru dolžnik ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi utemeljil svoje oporekanje obstoju in višini tudi tej upnikovi terjatvi.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni umik predloga za izvršbo - neobrazložen ugovor
V teku izvršilnega postopka lahko upnik v celoti ali delno umakne izvršilni predlog. V kolikor je bil umik izvršilnega predloga vložen pred dolžnikovim ugovorom, izvršilno sodišče na podlagi 1. odst. 43. člena ZIZ ustavi izvršbo v obsegu upnikovega umika, utemeljenost dolžnikovega ugovora v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ pa nato presoja le v delu, v katerem izvršilni predlog ni bil umaknjen. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so zato točne upnikove pritožbene navedbe o napačni presoji dolžnikovega ugovora v smislu 2. odst. 53. člena v zvezi z upnikovo terjatvijo, za katero izvršilni postopek ni bil ustavljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti namreč v skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložen. V njem mora dolžnik navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi lahko, če bi se izkazala za resnična, pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi in predložiti dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. V kolikor dolžnik navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
nesporna dejstva - izdaja sodbe brez razpisa naroka
Sodišče lahko v gospodarskem sporu izda sodbo brez naroka samo, če dejstva med strankama niso sporna, torej ko ena stranka prizna dejstva, ki jih je navedla druga stranka.