stroški - stroški storitev za uporabo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši - sklenitev pogodbe
Iz smiselne razlage določb 26., 33. in 41. člena SZ izhaja, da je stroške obratovanja, ki po četrtem odstavku 24. člena SZ predstavljajo stroške storitev v zvezi z uporabo skupnih prostorov, delov in naprav stanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča, torej tudi stroške za dimnikarske storitve, ki se nanašajo na skupne naprave, dolžan nositi lastnik stanovanja, če pa oddaja stanovanje v najem, ti stroški vsaj deloma bremenijo najemnika. Nikjer pa ni določeno, da bi moral te stroške plačevati upravnik večstanovanjske hiše.
Tudi v zvezi z morebitno pogodbeno podlago utemeljenosti tožbenega zahtevka je potrebno ugotoviti, da ta ne obstaja. To priznava celo pritožnik, ko navaja, da s toženo stranko ni sklenil nobene pogodbe o opravljanju dimnikarskih storitev in našteva razloge, zakaj tega ni storil.
Pojma posredne posesti ni mogoče razlagati tako široko, da bi imel nekdo lako posest preko svojih mačkov. V tem primeru gre lahko kvečjemu za neposredno posest, za kar pa morajo biti izpolnjeni drugačni pogoji.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju vseh okoliščin obtožencu pravilno izreklo pogojno obsodbo in v njej določilo primerno kazen ter primerno dolgo preizkusno dobo.
Do odkupa stanovanja po ugodnostih stanovanjskega zakona so upravičeni tisti, ki so imeli status imetnika stanovanjske pravice na dan uveljavitve stanovanjskega zakona. Kasnejše spremembe statusa niso pomembne.
KZ člen 42, 42-2, 43, 43/1-2, 135, 135/1, 135/2, 135/4.
posebno huda telesna poškodba - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - prištevnost - naklep - odmera kazni - omilitev kazni
Oškodovanec je nedvomno umrl zaradi poškodb, ki mu jih je s kijem povzročil obtoženec in ne zaradi morebitnega udarca z glavo ob padcu ob pločnik, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo postavitev novega izvedenca medicinske stroke. Utemeljeno je tudi zavrnilo pregled kija in rekonstrukcije, kajti dejansko stanje je bilo v celoti razjasnjeno z izpovedbami prič ter z ogledom.
Obtoženčeve sposobnosti razumevanja in obvladovanja niso bile bistveno zmanjšane, ker je udaril oškodovanca s kijem po glavi, ki je nedvomno občutljiv vitalni del telesa in se je zavedal, da mu lahko povzroči posebno hudo poškodbo ter je v to privolil, istočasno pa bi se tudi moral in mogel zavedati, da zaradi poškodbe glave oškodovanec lahko umre, kar se je tudi v resnici zgodilo.
Glede na obtoženčeve zdravstvene razmere in časovno odmaknjenost dejanja je sodišče prve stopnje obtožencu izreklo nekoliko previsoko kazen, zato je ob uporabi omilitvenih določil kazenskega zakonika v tej smeri ugodilo pritožbi obtoženčevega zagovornika ter izpodbijano sodbo spremenilo v odločbi o kazenski sankciji tako, da je obtožencu izreklo kot primerno kazen dve leti in šest mesecev zapora.
ZPP člen 489a, 489a/1, 489a, 489a/1. ZS člen 101, 101.
stvarna pristojnost
Ker terjatev tožeče stranke - podjetja, izvira iz dobave video filmov toženki kot imetnici videoteke, gre za gospodarski spor, za katerega reševanje je izključno pristojno okrožno sodišče.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
V ugovoru zatrjevanega neujemanja saldov dolžnik sploh ne obrazloži, niti ne prilaga nobenih dokazov za svoje trditve. Tako nedoločne navedbe niso relevanten ugovorni razlog, saj je zatrjevano neujemanje knjigovodskih evidenc okoliščina na dolžnikovi strani, ki nima nikakršne zveze z obstojem in izvršljivostjo upnikove terjatve.
Neplačilo dolžniku s strani družbe S... d.o.o., v stečaju, je razmerje s tretjim, ki nima zveze z upnikovo terjatvijo do dolžnika.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil dne 19.10.1998, to je po uveljavitvi Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
Ker pa je sodiče rpve stopnje izdalo sklep o izvršbi dne 1.10.1998 (pred uveljavitvijo ZIZ), se ugovor odlžnika obravnava na podlagi določb Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Dolžnik je v celoti ugovarjal sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
V takšnem primeru prvostopno sodišče v izvršilnem postopku ne obravnava vsebinsko ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ampak mora postopati v skladu z določbo 2. odstavka 55.a člena ZIP.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če upnik po izdaji sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sporoči, da je dolžnik del terjatve poravnal, vendar v tem delu ne umakne izvršilnega predloga, mora sodišče ne glede na to, po obrazloženem dolžnikovem ugovoru sklep o izvršbi razveljaviti.
ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija v celoti in ugovor obrazloži v skladu s 53. členom ZIZ, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja ter nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Tožeča stranka je v okviru prekluzivnega enoletnega roka iz 117. čl.
ZOR dovolj določno podala trditve o tem, da je bila pri sklepanju pogodbe s toženo stranko v zmoti glede neke okoliščine v zvezi s sklepanjem pogodbe. S svojimi kasnejšimi navedbami glede vzroka bistvenosti zmote je tožeča le konkretizirala in dopolnila svoje že dane navedbe. Dopolnitev dejanskih navedb glede že postavljenega zahtevka je mogoče tudi po izteku prekluzivnega roka.
Pri tožniku ni bilo zmote o osebi, s katero se sklepa pogodba, saj je bil tožnik ves čas prepričan, da sklepa pogodbo s tožencem, s katerim jo je tudi zares sklenil. Tožeča stranka je bila v zmoti glede okoliščine posla, kar bi glede na določila 1. odst. 61. čl. ZOR utegnila biti bistvena zmota, vendar v obravnavanem primeru sporni člen pogodbe ni odločilna okoliščina, ker za stranke ne ustvarja nikakršnih obveznosti.
Predpogodba mora biti sklenjena v isti obliki, kot je predpisana za glavno pogodbo. Ker je za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo predpisana oblika notarskega zapisa, mora biti tudi predpogodba za ustanovitev take družbe narejena v obliki notarskega zapisa, sicer taka predpogodba ni pravno zavezujoča.
ZPP (1977) člen 333, 333/3, 338, 333, 333/3, 338. ZOR člen 336, 336.
pobot v pravdi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Ni pa odločilo v izreku sodbe o pobotnem ugovoru tožene stranke. Po določilu 338. člena ZPP mora izrek sodbe obsegati odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom ali jih je zavrnilo in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota. Če je sodbi odločeno o terjatvi, ki jo je toženec uveljavjal z ugovorom pobota, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila
Za izrek stranske kazni iz člena 39 KZ niso potrebni pogoji iz drugega odstavka 68. člena KZ, ki se nanašajo na varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, zato razlogi napadene sodbe, s katerimi prvostopno sodišče utemeljuje neizrek stranske kazni, niso sprejemljivi.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine priznava prejem računa, ne zatrjuje pa da ga je zavrnil, mora ostale okoliščine v zvezi z nastankom terjatve dokazati dolžnik sam.
Če je dolžnik pravna oseba s sedežem vpisanim v sodnem registru, pa na sedežu ne omogoči vročanja sodnih pisanj, pomeni to odklonitev vročitve, zaradi česar je mogoča vročitev po 144. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Ni mogoče s sigurnostjo govoriti o goljufivem namenu obdolženke, katera je ob naročanju in prevzemu blaga za svojo trgovino poznala svoj slab finančni položaj, ko tudi iz izpovedi oškodovancev izhaja, da je dolgove skušala zmanjšati s sprotnimi plačili iz blagajne in dogovori o odlogu plačil in dobička iz nadaljnjega poslovanja, katero je potekalo.