ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka zatrjuje, da je šlo za konsignacijsko, medtem ko tožena stranka zatrjuje, da je šlo za prodajno razmerje. Če je bilo sklenjeno konsignacijsko razmerje, potem je odjava blaga tožene stranke pomenila, da je tožena stranka blago prodala svojemu kupcu in je s tem nastala njena zaveza, da ga plača tožeči stranki. Če pa je šlo za prodajno razmerje, potem pa mora tožeča stranka dokazovati nastanek vtoževane terjatve kot pri vsakem kupoprodajnem razmerju.
Prvostopno sodišče se s tem odločilnim vprašanjem ni ukvarjalo.
odškodninska odgovornost - odgovornost za nevarno stvar - motorno vozilo
Motorno vozilo je v smislu določil 178. čl. ZOR avtonomen pojem, ki se nujno ne prekine s pojmom motornega vozila, vsebovanem v drugih predpisih. Kolo z motorjem je šteti za nevarno stvar, zato je, glede na konkurenco dveh nevarnih stvari - avtomobila in kolesa z motorjem, treba odgovornost voznika avtomobila in voznika kolesa z motorjem oceniti v sorazmerju s stopnjo njune krivde.
zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - poškodba - objektivni pogoj kaznivosti
Kaznivo dejanje po členu 329/I KZ bo podano le v primeru, če bo storilec pustil brez pomoči koga, ki je bil s prevoznim sredstvom ali zaradi njega vsaj lahko telesno poškodovan v smislu 133. člena KZ. Sled poškodbe ni objektivni znak tega kaznivega dejanja.
Če tožnik šele v pritožbi postavi trditev, da odškodninsko odgovarjajo starši mladoletnega storilca tudi zato, ker nima sredstev, gre za spremembo tožbe, ki v pritožbi ni dopustna.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženec ravnal z goljufivim namenom, ko je oškodovanki sicer navajal resnične podatke o poslovnih dejavnostih in lastništvu trgovine, pa pri tem tudi s svojim nastopom pri njej vzbudil lažen vtis, da je uspešen poslovnež in podjetnik, čeprav je bil v resnici prezadolžen ter prav zato od nje izvabil večjo količino denarja. Utemeljeno ga je zato spoznalo za krivega in mu izreklo zaporno kazen.
imetnik stanovanjske pravice - uveljavljanje pravice do nakupa stanovanja
Prejšnji imetnik stanovanjske pravice lahko uveljavlja pravico do nakupa stanovanja le proti lastniku stanovanja, ne pa proti zavodu, ki z njim le upravlja.
predznamba - rok za sprožitev postopka - rok za predložitev listine - opravičba predznambe - rok za vložitev predloga za upravičbo - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
Tridesetdnevnega roka iz 80. člena ZZK za vložitev predloga za opravičbo predznambe ni mogoče podaljšati, ker gre za nepodaljšljivi zakonski rok (prvi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 63. členom ZZK).
Ker je sodišče prve stopnje obsodilno sodbo, s katero je spoznalo obtoženca za krivega posebno hude telesne poškodbe po členu 135/I KZ, oprlo predvsem na izpovedbo privilegirane priče (tašče obtoženca), ki je predhodno ni opozorilo o pravici do oprostitve dolžnosti pričevanja, je ravnalo v nasprotju z določbo člena 237 ZKP ter je zato podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke I. odstavka 372. člena ZKP, zaradi česar je bilo potrebno izpodbijano sodbo ob reševanju pritožb državnega tožilca in obtoženčevega zagovornika razveljaviti po uradni dolžnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor
Dolžnik dokumentov, ki naj bi dokazovali količinsko reklamacijo ni določno opredelil in zato ni moč zaključiti, da je dolžnik za navedena dejstva predložil tudi dokaze. Zato je ugovor neutemeljen.
izselitev iz stanovanja - dolžnost sklenitve najemne pogodbe
Ker je tožena stranka predložila "potrdilo", da je imetnica stanovanjske pravice, ni pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je v stanovanju nezakonito. Za pravilno odločitev je treba raziskati pravno naravo listine in položaj tožene stranke ob uveljavitvi SZ.
ZKP člen 371, 371/1-11, 442, 442/1, 371, 371/1-11, 442, 442/1.
nenavzočnost na glavni obravnavi - opravičljiv razlog skrajšani postopek - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Tudi, če se je v redu povabljeni obdolženec, ki ni prišel na glavno obravnavo, opravičil in predlagal preložitev obravnave, bo lahko sodišče opravilo obravnavo v nenavzočnosti obdolženca po I. odst.
442. člena ZKP, vendar le, če bo sodnik ocenil, da razlogi, ki jih navede obdolženec, niso opravičljivi. O tej oceni bo v obrazložitvi sodbe moralo navesti tudi razloge.
Za oderuško pogodbo morata biti kumulativno izkazana tako subjektivni kot objektivni element. Če subjektivni element ni izkazan, potem ni več potrebno ugotavljati obstoja objektivnega elementa.
pasivna legitimacija - subjektivna sprememeba tožbe na pasivni strani
Tožeča stranka je na zadnjem naroku spremenila in ne le popravila tožbo, s tem ko je kot toženo stranko označila "S. d.o.o.". Medtem ko je do tedaj nastopala v postopku fizična oseba, L.R. (čeprav kot samostojni podjetnik), je bila po spremenjeni tožbi kot tožena stranka označena gospodarska družba. Tako označeni toženi stranki pa ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je bila tožba spremenjena na naroku, ki se ga ni udeležila, na tem naroku pa je prvostopno sodišče tudi odločilo o tožbenem zahtevku.
prisilna poravnava - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - meje preizkusa predloga
Pri presoji, ali so podani pogoji za začetek postopka prisilne poravnave, se poravnalni senat omeji le na formalni preizkus dolžnikovega predloga za začetek tega postopka. V tej fazi postopka se poravnalni senat ne ukvarja z vsebinsko presojo predloga, torej z vprašanjem, ali bo dolžnik sposoben izpolniti svoje obveznosti po pogojih iz eventuelno potrjene prisilne poravnave.
Identiteta zahtevkov namreč pomeni, da mora stranka obeh zahtevkih od iste nasprotne stranke uveljavljati isti tožbeni temelj ter isti tožbeni predlog. Ker pa po zatrjevanju pritožnika v prvi začeti pravdi tožnik uveljavlja vračilo kupnine v znesku 472.258,00 DEM zaradi razdrte kupoprodajne pogodbe po členu 132 ZOR in ker v sedaj obravnavani pravdi tožnik uveljavlja pogodbeno dogovorjeno plačilo in sicer 5% od bruto inkasa - prometa poslovanja trgovine enkrat tedensko v skupnem znesku 8.250.000,00 SIT (nasproti lastni dogovorjeni obveznosti izročitve ključev lokala), je evidentno, da tožnik zahtevkov ne utemeljuje na istem dejanskem niti pravnem temelju niti da uveljavlja istega predloga.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Dolžnik, ki je v ugovoru navedel, da je bilo blago fakturirano brez odjave, je s tem smiselno oporekal obstoju prodajnega razmerja. Tak ugovor dolžnika je obrazložen, in bo naravo poslovnega razmerja ter upravičenost do plačila po računih moral dokazati upnik v pravdnem postopku.
Po ustaljeni sodni praksi začnejo teči zamudne obresti od pravdnih stroškov od dne glavne obravnave, na kateri je bilo o njih odločeno, in ne od prejema pisnega odpravka odločbe. Ne nazadnje so toženi stranki nastajali pravdni stroški ves čas postopka, ne da bi bili do glavne obravnave obrestovani. Zato ni videti razumnega razloga, zakaj naj nosila še posledice zakasnele izdelave pisnega odpravka sodbe, na kar ni imela nobenega vpliva.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je sodišče izdalo sklep o utesnitvi izvršbe. Je pa ugovor v celoti utemeljen, zato pritožbeno sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba (ob upoštevanju sklepa o utesnitvi) za preostali del terjatve.