Pogodbe v 1. odst. 3. člena določajo, da je kupec (tožena stranka), ki odstopi od pogodbe, "prodajalcu dolžan plačati 10% vrednosti vozila kot pavšalno nadomestilo za nastale stroške." S temi določbami sta se pogodbeni (pravdni) stranki dogovorili za odstopnino (1. odst. 82. člena ZOR) in ne za pogodbeno kazen.
Pritožbena navedba taksnega zavezanca, da je sodišče s pripisom na ovojnici opozoril, da opomin za plačilo takse potrjenemu predlogu za izvršbo ni bil priložen, nima opore v listinah v spisu, zato je taksni zavezanec poleg dolgovane takse dolžan plačati še pribitek kazenske takse v višini 50 % neplačane takse.
Ni podan pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje uporabilo ob storitvi kaznivega dejanja veljavne določbe Kazenskega zakonika.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - pravni posel
Ob obstoječem pravnem naslovu za pridobitev tožničine izključne lastninske pravice na spornem stanovanju je neupoštevno toženkino sklicevanje na še nek vzporedni pravni naslov (ustni dogovor) kot podlago za sočasni nastanek drugačnega lastninskopravnega režima na isti nepremičnini od tistega, ki je izkazan s pravno veljavno pisno pogodbo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Izpodbijana sodba nalaga plačilo vtoževanega zahtevka pravni osebi, ki v času odločanja v postopku na prvi stopnji ni več obstajala in zoper katero postopek ni več tekel. S tem je prvostopno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP.
ZIP člen 265, 265/1, 265, 265/1. ZGD člen 6, 580, 580/6, 6, 580, 580/6.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - osebna odgovornost družbenika za obveznosti družbe
Sodišče lahko izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo dolžnik sicer onemogočil ali precej otežil izterjavo s tem, da bo svoje premoženje oziroma svoja sredstva odtujil, jih skril ali kako drugače z njimi razpolagal. Ob tem da iz kreditne pogodbe, sklenjene med upnikom in družbo X d.o.o. izhaja, da je omenjena družba pri upniku najela kredit, da iz pravnomočnega sklepa o izvršbi izhaja, da je upnik od predmetne družbe neuspešno izterjeval znesek kredita, da iz izpiska iz sodnega registra za družbo X d.o.o. izhaja, da je dolžnik njen edini družbenik in ustanovitelj in da ta omenjene družbe ni dokapitaliziral v zakonskem roku, nadalje, da iz izpiska iz sodnega registra za družbo Y d.o.o. izhaja, da je ustanoviteljica te družbe dolžnikova žena, zakoniti zastopnik v tej družbi pa tudi dolžnik, da je bila ta družba ustanovljena tri dni po tem, ko je upnik z družbo X d.o.o. sklenil že omenjeno kreditno pogodbo, da se je Y d.o.o.
dokapitalizirala in da je imela ob ustanovitvi registrirano podobno dejavnost kot X d.o.o. se sodišče druge stopnje strinja z zaključkom, da je v konkretnem primeru izkazana verjetnost obstoja osebne odgovornosti dolžnika kot družbenika X d.o.o. za obveznosti te družbe in torej verjetnost obstoja upnikove terjatve do dolžnika.
Obremenitev dolžnikove nepremičnine pa z verjetnostjo izkazuje nevarnost, da bo dolžnik s svojimi ravnanji onemogočil ali precej otežil uveljavitev upnikove terjatve.
Med naloge javne varnosti policistov je šteti tudi odkrivanje storilcev kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari v smislu določbe 2. čl. Zakona o notranjih zadevah.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi utemeljeno oporekal obstoju in višini terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - bistveno zmanjšano prištevni storilec
Za izrek ukrepa po I. odst. 64. čl. KZ ne zadostuje storitev dveh kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe do II. in I. odst. 133. čl. KZ in kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po I. odst. 145. čl. KZ ter hipotetično sklepanje na možnost storitve hudega kaznivega dejanja zoper življenje in telo. Razen tega ne zadostuje psihiatrično mnenje
o poslabšanju storilčevega duševnega stanja zaradi zavračanja terapije z zdravili, pač pa mora biti v mnenju ugotovljena konkretna ponovitvena nevarnost storitve hudega kaznivega dejanja te vrste.
Kaznivo dejanje goljufije, storjeno na način, kot je opisan v izreku sodbe, torej s tujo plačilno kartico, je moč storiti le tako, da storilec z lažnim prikazovanjem, da je upravičenec, ki je na kartici naveden, to kartico izroči prodajalcu, prodajalec mu da v podpis račun (slip), katerega storilec podpiše (podpiše upravičenca), na kar mu prodajalec izroči stvar in na takšen način storilec pridobi protipravno premoženjsko korist. Brez podpisa računa kaznivega dejanja goljufije z uporabo tuje plačilne kartice ni mogoče storiti.
Ta način v konkretnem primeru izhaja tudi iz opisa kaznivih dejanj goljufije. Zato je kaznivo dejanje ponarejanja listin po členu 256/I KZ v takšnem primeru konzumirano v kaznivem dejanju goljufije po členu 217.
Z izpodbijanim sklepom sodišče izvršbe ni ustavilo glede vseh dovoljenih izvršilnih sredstev, pač pa le glede izvršbe na sredstvih na dolžnikovem žiro računu.
Ker si je torej obdolženec vzel pravico, za katero je mislil, da mu gre, bi bilo moč njegovo ravnanje pravno opredeliti le kot kaznivo dejanje samovoljnosti, z istim ravnanjem pa bi obdolženec lahko uresničil tudi znake kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, vendar le v primeru, če bi se ugotovilo, da si je obdolženec samovoljno vzel več kot je mislil, da mu gre in se tega zavedal, in le v tem obsegu bi bilo moč obdolžencu očitati tudi naklepno poškodovanje tuje stvari.
Čim je sodišče oškodovancu priznalo odškodnino za nove avtomobilske dele, mu mora priznati tudi prometni davek in ni potrebno tožniku posebej izkazovati, da je prometni davek plačal.
Ugovor pobota mora biti konkreten in mora tožena stranka navesti določen znesek, ki se naj pobota. Ne zadošča samo pavšalno zatrjevanje, da je tožena stranka vtoževano terjatev pobotala s svojo nasprotno terjatvijo.
KZ člen 325, 325/1. ZKP člen 12, 12/2, 17, 12, 12/2, 17.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - pravica do obrambe
Obdolženčeve pravice do obrambe niso bile kršene, ker je bil obdolženec opozorjen na pravico, da si sme vzeti zagovornika, in ker je izjavil, da se bo zagovarjal sam.
Listina, ki jo upnik poimenuje račun, na njej pa ni navedeno, kdo jo je izdal, ampak samo, da se dolžnika bremeni za določen znesek, ni verodostojna listina, na podlagi katere bi sodišče lahko izdalo sklep o izvršbi.