pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev - razsojena stvar - res iudicata
Tožena stranka je s pobotnim ugovorom, razen za terjatvi po računih št. 0404 in št. 0405 uveljavljala isto terjatev kot v tožbenem zahtevku iz nasprotne tožbe, ki pa je bil že pravnomočno zavrnjen.
Zato bi po 2. odstavku 333. člena ZPP sodišče moralo pobotni ugovor zavreči. Na podlagi 2. odstavka 369. člena ZPP je zato to storilo pritožbeno sodišče.
pogodbena škoda - zastaranje odškodninske terjatve
Če se je toženec s pogodbo zavezal, da bo tožniku dopuščal uporabo določenega prostora za določen čas, nato pa v tem času ravna v nasprotju z zavezo in tožniku prepreči vstop v prostor tako, da zabije vrata, tožniku pa zato nastane škoda, potem ima ta škoda pravno naravo pogodbene škode. Zahtevek po povrnitvi take škode zastara v roku, ki je določen za zastaranje kršene pogodbene zaveze.
varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanj - imisije
Odvzem svetlobe, razgleda in zračnosti lahko predstavlja imisije, ki pa postanejo nedopustne šele tedaj, ko presežejo določen prag tolerance, ki je vzpostavljen z namenom zagotovitve stanja ravnotežja pri izvrševanju lastninske pravice različnih upravičencev. Občinski odlok o pomožnih objektih, ki prepoveduje postavitev objektov tik ob meji brez soglasja prizadetega soseda, je upošteven le v upravnem postopku, zato kršitev odloka sama po sebi ne vpliva na utemeljenost pravnega varstva po 5. členu ZTLR v postopku pred sodiščem.
V postopku zaradi zvišanja preživnine sodišče o utemeljenosti zahtevka ne odloča na novo glede na potrebe upravičenca ter možnosti zavezanca, temveč glede na to, v kakšnem razmerju so se spremenile potrebe otroka in premoženjske razmere zavezanca od prvotne določitve preživnine.
Ni potrebno, da bi bilo sodno pisanje izročeno osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ampak za vročitev pravni osebi zadostuje, da je izročeno delavcu, ki se najde v pisarni oz. v poslovnem prostoru.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 368, 370, 166, 166/3, 368, 370. ZOR člen 200, 203, 200, 203.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Nepremoženjska škoda za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ni objektivizirana in tudi ni pojasnjen subjektiven odnos tožnika do posledic telesnih poškodb.
Z odločbo Ustavnega sodišča z dne 21.1.1999, objavljeno v Ur.l. RS 11/99, je prenehalo veljati začasno zadržanje izvrševanja 1. tč. 1. odst. 102. člena ZIZ.
Pri odmeri stroškov priči ji je mogoče priznati tudi kilometrino za prihod z osebnim avtomobilom, če bi zaradi neugodnih prometnih zvez z javnim prevoznim sredstvom bila izguba časa za prihod na sodišče bistveno večja in bi to vplivalo na večje prevozne stroške.
ZOR člen 446, 446/2, 446/4, 446/5, 453, 453/1, 453/3, 446, 446/2, 446/4, 446/5, 453, 453/1, 453/3.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve
Dokler upnik ne privoli v pogodbo o prevzemu dolga oz. če privolitev odkloni, ima pogodba učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, na podlagi katere pa upnik nasproti tretjemu nima nobene pravice.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor
O utemeljenosti upnikove terjatve, odloča pristojno sodišče v postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog in ne izvršilno sodišče v postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
ZGD člen 359, 359/1, 362, 362/1, 443, 443/3, 456, 359, 359/1, 362, 362/1, 443, 443/3, 456. ZIZ člen 272, 272.
ničnost sklepov družbe z omejeno odgovornostjo - začasna odredba - prepoved vpisa sklepov v sodni register
Tožba družbenika d.o.o. na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine d.o.o.je smiselno tožba po 1. odst. 362. čl. ZGD.
Sprejem ne nenajavljenih sklepov na skupščini družbe je kršitev z zakonom in družbeno pogodbo določene oblike sklica skupščine. Ni pa tak sklep ničen, ker so bili na skupščini prisotni vsi družbeniki.
Morali nasprotuje sklep skupščine zaradi svoje vsebine, ne zaradi načina sprejetja. Nemoralnost sklepa je pravni standard, ki ga mora stranka, ki ničnost uveljavlja, zapolniti s konkretnimi dejstvi.
Razpravljanje o težko nadomestljivi škodi, kot predpostavki za začasno odredbo, je ob odsotnosti izkaza terjatve odveč.
izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - ugovor nepravilne izpolnitve - novi dokazi v pritožbenem postopku
Ugovor tožene stranke, da tožeča stranka svoje obveznosti ni v celoti izpolnila in da zato zahtevek za plačilo opravljenega dela ni utemeljen, mora biti konkretiziran, ker ga sicer ni mogoče upoštevati.
V gospodarskih sporih je mogoče v pritožbenem postopku predlagati nove dokaze le ob izkazanih pogojih iz 496. a čl. ZPP.
ZIZ člen 15, 170, 211, 15, 170, 211. ZPP člen 365, 365/2, 365, 365/2.
pravni interes - začasna odredba prepovedi odsvojitve in obremenitve - zapisnik o rubežu nepremičnine
Ni podan pravni interes upnika za začasno odredbo - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine, ko je ta predlagana hkrati z izvršilnim predlogom za izvršbo denarne terjatve na nepremičnino in je izdan sklep o izvršbi ter zapisnik o rubežu nepremičnine.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev s katerimi bi obrazloženo oporekal temelju ali višini terjatve. Napovedane "kasnejše" obrazložitve dolžnik ugovoru ni priložil do izteka osemdnevnega roka za vložitev rednega ugovora (3. odst. 9. člena ZIZ), niti tega ni storil v osemdnevnem roku od prejema popravnega sklepa zato je ugovor potrebno šteti za neobrazloženega.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-3, 201/1-1.
podaljšanje pripora
Zoper oba obtoženca je po vloženi obtožnici v teku kazenski postopek zaradi dveh nadaljevanih kaznivih dejanj prepovedanega prehoda čez državno mejo po čl. 311/III KZ, pri čemer gre za izredno velik obseg kriminalne dejavnosti, od izvrševanja katere niti večkratni poseg policije oba obtoženca ni odvrnil. Čeprav sta oba obtoženca izvenzakonska partnerja, ki imata v Sloveniji tri otroke, ter je obtoženka lastnica stanovanjske hiše ter prejema socialno pomoč, je senat sodišča prve stopnje ravnal pravilno, ko je obema podaljšal pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, obtožencu pa tudi zaradi begosumnosti. Obtoženka je bila namreč že dvakrat kaznovana zaradi premoženjskih deliktov in se nahaja v več drugih kazenskih postopkih, obtoženec, ki je državljan druge države, v kateri ima premoženje, pa je bil tudi že obravnavan zaradi istovrstnega kaznivega dejanja.
Nepravilno pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi zaključuje, da sta oba obdolženca pridobila sebi in I.P. protipravno premoženjsko korist, ki je v izplačilu zavarovalne vsote za doživetje po izteku sklenjenih pogodb. Izplačilo zavarovalnih vsot ne predstavlja pridobitve protipravne premoženjske koristi, saj so bile le-te izplačane v skladu s sklenjenimi pogodbami po plačilu mesečnih zavarovalnih premij.
pravna sredstva - prepozna pritožba - zmota v dedni izjavi
Trditve v pritožbi, vloženi po poteku pritožbenega roka, da je bila dedna izjava dana v zmoti, ni mogoče upoštevati, ker bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se na sklep opirajo. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju lahko dedič izpodbija svojo dedno izjavo zaradi zmote le še v pravdi.
Od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika izdaje začasne odredbe (kot ukrepa zavarovanja) za poplačilo denarne terjatve na podlagi pravnomočne sodne odločbe (kot izvršilnega naslova).
Poudarjeni hitrosti stečajnega postopka, ki se uresničuje z različnimi procesnimi instituti, nasprotuje prekinitev postopka ("do pravnomočne rešitve kazenske zadeve pred pristojnim državnim tožilstvom), v času katere sodišče ne bi moglo opravljati nobenih pravdnih dejanj. Zato v konkretnem primeru ne pride v poštev smiselna uporaba II. odstavka 206. člena ZPP/99 (v zvezi s 15. členom ZPPSL).
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi utemeljil svoj ugovor - dolg do upnika celo priznava. Ker je upnik za svojo terjatev že pridobil izvršilni naslov, v ugovoru predlagana sodna poravnava ne more predstavljati pravno upoštevnega ugovornega razloga, saj je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno.