ZIP člen 77, 78, 78/1, 253, 263, 264, 77, 78, 78/1, 253, 263, 264. ZIZ člen 86, 87, 87/1, 257, 267, 269, 86, 87, 87/1, 257, 267, 269.
predlog za zavarovanje - začasna odredba - pravni interes za zavarovanje terjatve
Napačno je pravno stališče prvostopnega sodišča, da naj bi upnik v konkretnem primeru ne imel pravnega interesa za zavarovanje svoje terjatve s predlagano začasno odredbo. Z vložitvijo predloga za izvršbo in izdajo sklepa o izvršbi upnik še ni pridobil nobenih pravic na dolžnikovih premičninah, na katerih predlaga izvršbo. Le-te namreč upnik v postopku izvršbe pridobi šele z rubežem in mu zato v tej fazi postopka ni mogoče odreči pravnega interesa za zavarovanje terjatve.
Sicer pa odločba sodišča prve stopnje tudi ni v skladu z 263. členom ZIP (sedaj 267. člen ZIZ), v konkretnem primeru pa tudi niso podani pogoji za predhodno odredbo (264. člen v zvezi z 253. členom ZIP, sedaj 269. člen v zvezi z 257. členom ZIZ).
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21615
KZ člen 211, 211/2, 212, 212/1-1. ZKP člen 358, 358.
velika tatvina - majhna tatvina - oprostitev kaznivega dejanja velike tatvine
Prvostopno sodišče je prepričljivo ugotovilo, da ne obstojijo ne objektivni ne subjektivni znaki, da naj bi obtoženi storil kaznivo dejanje velike tatvine. Obtoženčevo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja male tatvine, za katero pa ni predloga za pregon. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je obtoženca oprostilo kaznivega dejanja po obtožbi, torej velike tatvine po čl.
ZKP člen 277/1-1, 435, 435/1, 277/1-1, 435, 435/1.
zavrženje obtožnega predloga
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca, saj opis dejanja v obtožnem predlogu ne predstavlja kaznivega dejanja.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - popravni sklep
Sklep, s katerim sodišče popravi in precizira naziv banke in številko računa, na katerem se nahajajo sredstva, ki spadajo v zapuščino, po svoji vsebini ni dodatni sklep o dedovanju. Popravni sklep je mogoče tudi v zapuščinskem postopku izdati le, če so izpolnjeni pogoji iz 342. členu ZPP.
Pri presoji dolžine izreka stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila, ne more biti odločilna le obdolženčeva dosedanja kaznovanost pri sodniku za prekrške, ampak je le-to potrebno presojati tudi ob upoštevanju kršitev določil Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, stopnje nevarnosti obtoženca za druge udeležence v prometu in pa tudi ravnanja in prispevek oškodovanca k nastali posledici.
obnova kazenskega postopka - nepravilno zavrženje zahteve za obnovo
Sodišče prve stopnje je zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, čeprav je že zaslišalo obe predlagani priči in je ocenilo zahtevo za obnovo, kot neutemeljeno. Ker po izvedbi dokazov ne bi smelo zahteve zavreči, je zato sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo.
ustavitev izvršbe - obvezna navzočnost upnika ob rubežu
V konkretnem primeru se upnik ni udeležil rubeža, čeprav je bil nanj pravilno vabljen, v vabilu pa tudi opozorjen na posledice morebitnega nepristopa k rubežu, kar izhaja iz poročila sodnega izvršitelja. Zato ni mogoče slediti nedokazanim nasprotnim upnikovim pritožbenim navedbam. Sodišče druge stopnje tako ocenjuje, da ni razlogov za dvom v poročilo sodnega izvršitelja.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti
Upnik mora dogovor o krajevni pristojnosti izrecno uveljavljati že v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Predložitev listine, v kateri je med drugim zajet tudi tak dogovor, sama po sebi še ne predstavlja uveljavljanja dogovorjene pristojnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ima obdolženčevo ravnanje vse znake kaznivega dejanja samovoljnosti, vendar je majhnega pomena zato, ker poleg poti, ki jo je zaprl obdolženec obstoji še vzporedna pot, škodljivih posledic pa ni bilo.
Neutemeljeno pritožnik tudi poudarja v pritožbi, da je predmet tega kaznivega dejanja slovenski potni list. Objekt obravnavanega kaznivega dejanja je javna listina. Eno od javnih listin predstavlja tudi slovenski potni list. Tako gre tudi v tem primeru za poudarjanje enega od elementov kaznivega dejanja, ki ne more predstavljati take obteževalne okoliščine, ki bi lahko vplivala na izrek kazenske sankcije.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
S tem, ko sodišče prve stopnje, neobrazloženega ugovora ni poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (5. odst. 62. člena ZIZ), temveč je neobrazložen ugovor samo zavrglo na podlagi 3. odst. 58. člena ZIZ, je storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka, saj je izrek sklepa v nasprotju z razlogi sklepa (določba 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).Ugovorne navedbe, da zaradi težav v proizvodnji in zaradi prodaje stroja, dolžnik ni mogel poravnati terjatve upnika, niso pravno upoštevne, saj dolžnik ne ugovarja obstoju ali višini terjatve.
Tudi če je med dediči spor o vrednosti zapuščine, se zapuščinski postopek zaradi takšnega spora ne prekine, saj je ugotavljanje vrednosti zapuščine stvar zapuščinskega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik z navajanjem, da mu podpis na dobavnici ni poznan, zatrjuje, da blaga iz omenjene dobavnice ni prejel, česar pa glede na to, da zatrjuje negativno dejstvo, ne more dokazati, kot zahteva določba 2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi z 61. členom ZIZ, zato je ugovor potrebno šteti za obrazložen.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe
Če se v tožbi zatrjuje, da je prva tožena stranka prenesla svoja sredstva in poslovanje na drugo toženo stranko, začasna odredba zoper slednjo ni utemeljena zaradi odsotnosti pogoja iz 2. odst. 270. člena ZIZ, to je neizkazane nevarnosti otežene izvršbe.
Za odločanje o zahtevku za denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšane splošne življenjske aktivnosti ni odločilen procent invalidnosti, pomembno je le, katere trajne posledice oškodovanec trpi in kako ter koliko vplivajo na zmanjšanje njegovih življenjskih aktivnosti.
Če je oškodovanec utrpel lažjo poškodbo, zaradi katere je bil sicer zaskrbljen, to še ne zadošča za priznanje denarne odškodnine za strah. Ta odškodnina se prizna le za intenziven in dolgotrajen strah.