poskus ropa - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - pravilna odmera kazni
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj šteje obtoženega kot storilca kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja ropa po čl. 213/III KZ in zakaj ne verjame obtožencu, da je bil on napaden s strani oškodovanca. Izrečena je pravična kazenska sankcija.
Če predlagatelj oprostitve obveznosti plačila sodnih taks, kljub pozivu sodišča, ne predloži listin predvidenih v 13. členu ZST, sodišče predlog zavrne. Priložitev teh listin k pritožbi je prepozna, lahko pa predlagatelj predlog ponovi z učinkom, predvidenim v 14. členu ZST.
predlog za izvršbo - nepopoln predlog za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog za izvršbo
Upnik je v dokaz pritožbenim navedbam sicer pritožbi priložil fotokopijo sporočila o obremenitvi. Vendar pa iz tega potrdila ni mogoče ugotoviti, ali je bil znesek dolgovane takse s strani Agencije RS za plačlini promet, nadziranje in informiranje dejansko prenešen na zbirni račun sodnih taks. Tako pritožbi priloženi dokaz še ne zadostuje za ugotovitev, da je bila dolgovana taksa plačana v naknadnem roku, kar je v konkretnem primeru relevantno dejstvo.
ustavitev izvršbe - obvezna navzočnost upnika ob rubežu
V konkretnem primeru se upnik rubeža ni udeležil, čeprav je bil nanj pravilno vabljen, v vabilu pa tudi opozorjen na posledice morebitnega nepristopa k rubežu, kar izhaja iz poročila sodnega izvršitelja. Zato ni mogoče slediti upnikovim pritožbenim navedbam, da se je rubeža udeležil njegov (v pritožbi neimenovani) pooblaščenec. Sodišče druge stopnje tako ocenjuje, da ni razlogov za dvom v poročilo sodnega izvršitelja. Tudi listini, ki ju je upnik priložil svoji vlogi, namreč ne dokazujeta, kdo naj bi se v imenu in na račun upnika udeležil rubeža. Ob tako pomanjkljivih navedbah upnika pa pritožbenim navedbam ni mogoče slediti.
obvezno zavarovanje v prometu - soodgovornost zavarovanca
Zavarovanje odgovornosti na podlagi police AO-plus zavarovanja krije le tisti del škode, ki jo je s svojim ravnanjem povzročil voznik (oškodovanec) sam. Za preostali del škode, ki jo je v okviru svoje soodgovornosti zakrivil nekdo drug, pa oškodovani voznik proti zavarovalnici ne more uveljavljati odškodninskega zahtevka, ki bi temeljil na polici lastnega AO-plus zavarovanja. Tak zahtevek lahko postavi (v okviru sokrivde drugega povzročitelja) le na podlagi police obveznega zavarovanja te druge soodgovorne osebe. Znesek prisojene odškodnine na podlagi posamezne vrste zavarovanja ne more presegati zavarovalne vsote po posamezni zavarovalni polici.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je spregledalo določbo člena 279/2 Zakona o obligacijskih razmerjih, ki pravi, da je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti, samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (t. im. procesne obresti).
S pritožbeno trditvijo, da se je tožena stranka združila z družbo XY, česar prvostopno sodišče ni upoštevalo, tožena stranka smiselno uveljavlja kršitev določila 1. odst. 83. člena ZPP/77. Po podatkih sodnega registra je tožena stranka še vedno obstoječa pravna oseba.
Težke družinske razmere delavca lahko vplivajo na delovne rezultate, zato jih mora delodajalec kot olajševalne okoliščine upoštevati pri izbiri disciplinskega ukrepa zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti zaradi nedoseganja rezultatov dela v obdobju treh mesecev.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6. ZTPDR člen 13, 13.
neopravičen izostanek z dela - prenehanje delovnega razmerja
Samovoljna izraba dopusta v času, ko so bili delavci s pisno odredbo z dopusta poklicani na delo, tožnik pa je bil s strani nadrejenega delavca tudi ustno opozorjen, da bo izostal z dela na lastno odgovornost, in da nima odobrenega nadaljevanja koriščenja dopusta, pomeni neopravičen izostanek z dela, zato je tožniku zakonito prenehalo delovno razmerje po 6. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR. Dejstvo, da sklep o razporeditvi tožnika še ni bil dokončen, ne vpliva na zakonitost odločitve delodajalca.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-6, 105, 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-6, 105. ZTPDR člen 83, 83.
bianco odpoved ob sklenitvi delovnega razmerja
Odpoved delovnega razmerja oz. predlog za sporazumno prenehanje delovnega razmerja, ki jo napiše delodajalec na vnaprej podpisan prazen list papirja, ki ga delavec podpiše na zahtevo delodajalca, ne more veljati, ker ni izraz svobodne volje delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju, zato delavcu ni zakonito prenehalo delovno razmerje niti po 1. niti po 2. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 370, 166, 166/3, 370. ZOR člen 154, 154/2, 192, 154, 154/2, 192.
poškodba pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odškodninska odgovornost - sokrivda delavca
Podiranje dreves na strmini je nevarna dejavnost in je podana objektivna odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki je delavcu nastala pri opravljanju tega dela. Pri presoji temelja odškodninske odgovornosti je potrebno upoštevati tudi delavčevo (napačno) tehniko pri podiranju drevesa, zaradi česar se ni mogel pravočasno umakniti padajočemu drevesu, kar lahko pomeni tudi delavčevo - tožnikovo (so)odgovornost za nastalo škodo.
začasna odredba - najemna pogodba - stroški stečajne mase
Škoda, ki domnevnemu lastniku strojev nastaja pri toženki ni nenadomestljiva, ker se lahko nadomesti s primerno odškodnino, to namreč tožnik lahko priglasi v stečajnem postopku proti najemodajalcu, ki ima naravo stečajnih stroškov, ki se iz stečajne mase poplačajo pred ostalimi upniki. Tožena stranka namreč plačuje najemnino, ki se zbira v stečajni masi.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-2, 201, 201/1, 201/1-2.
podaljšanje pripora - priporni razlog
Tudi po oceni pritožbenega sodišča so premalo konkretizirane okoliščine, ki bi lahko kazale na tolikšno stopnjo verjetnosti, da bi obdolženec vplival na priče, da bi ta kazala na priporni razlog po 2. točki I. odst. 201. čl. ZKP.
S pogodbo o izročitvi premoženja (106. člen ZD) ni mogoče razpolagati s kmetijami v nasprotju z določbami ZDKG. Zaščitena kmetija se ne sme deliti po fizičnih delih (21. člen ZDKG). Kot volilo (22. člen ZDKG) se lahko nakloni del zapuščine, če se s tem znatno ne prizadene gospodarske sposobnosti zaščitene kmetije. Če gre za obdelovalno površino se po zakonu šteje, da je s tem gospodarska sposobnost zaščitene kmetije prizadeta. Ni mogoče zahtevati realizacijo izročilne pogodbe, ki je sestavljena v nasprotju z določbami ZDKG, ko je izročevalka z volilom naklonila del zaščitene kmetije-obdelovalno zemljišče. Takšna določba je, upoštevaje 1. odst. 103. člen ZOR in 105. člen ZOR, nična in s tem njena realizacija nemogoča.
Če gre za izterjavo sodne takse zoper stranko, ki ima sedež ali prebivališče v tujini, se izda sklep o izterjavi takse po 28. členu ZST, ne da bi sodišče stranki predhodno poslalo opomin za plačilo takse.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če je dolžnik v ugovoru navedel, da je zavrnil obračun obresti, na katerem temelji sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ker ni soglašal z datumi knjiženja in predložil tudi dokazila o zavrnitvi obračuna obresti, je takšen ugovor utemeljen.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru trdi, da je upnikova terjatev zastarala, pa je že iz listin, priloženih predlogu za izvršbo razvidno, da temu ni tak, poleg tega pa navaja dejstva, za katera je dokazno breme na njem, a ne predloži nobenih dokazov, je takšen ugovor neutemeljen.
ZD člen 11, 123, 11, 123. ZDKG člen 7, 9, 10, 10/2, 26, 7, 9, 10, 10/2, 26. ZKZ člen 12, 12/1, 12, 12/1.
dedovanje kmetijskih gospodarstev - dedovanje na podlagi zakona - odložitev določitve dediča do polnoletnosti
26. člen ZDKG napotuje na uporabo zakona, ki je bil v veljavi v trenutku uvedbe dedovanja. Dedovanje po zapustniku je bilo uvedeno v času veljave Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) - ZDKZ, ki pa je bil zaradi protiustavnosti razveljavljen (z odločbo US RS U-I-57/92-33 z dne 3.11.1994). V trenutku odločanja v predmetni zadevi je zato na tem področju obstajala pravna praznina, zaradi česar bi moralo prvostopno sodišče odločati po edinem takrat veljavnem zakonu (edini takrat veljavni ureditvi tega področja), to je po novem ZDKG. Ker je bil izpolnjen pogoj glede tega kdo lahko predlaga odložitev določitev dediča (10. člen ZDKG), je prvostopno sodišče, upoštevaje v postopku ugotovljene okoliščine, da se mld. sin zapustnika šola na Kmetijski šoli, pravilno pri odločanju primarno upoštevalo njegove interese (2. odst. 10. člena ZDKG) in tako odločitev o tem, kdo bo dedič zaščitene kmetije, pravilno prestavilo v obdobje, ko se bo lahko mld. sin lažje odločil glede svoje prihodnosti na kmetiji.
Nasprotna tožba mora biti v zvezi s tožbenim zahtevkom. Protipravnost kot pogoj odškodninske odgovornosti je lahko le rezultat nasprotja z določenim predpisom ali splošnimi pravili pravnega reda, bodisi z običajnimi normami obnašanja ali dobrimi običaji.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM0027
KZ člen 217, 217/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
goljufija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za civilnopravno obveznost, o kateri govori sodišče prve stopnje v napadeni sodbi, bi namreč šlo le v primeru, če bi obdolženec prišel zgolj v zamudo z vračilom dolga, kar pa v obravnavanem primeru iz doslej zbranega dokaznega gradiva ni razbrati, saj obdolženec zanika celo sam nastanek dolga.