izvršba na nepremičnine - sklep o izvršbi - ugovor - izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi kot dolžnikova lastnina - zemljiškoknjižni predlog - zaznamba sklepa o izvršbi - vrstni red vpisa
Zaznamba sklepa o izvršbi in s tem sama izvršba je odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča o prej vloženem predlogu, med tem ko zemljiškoknjižni predlog sam po sebi ni ovira za izdajo sklepa o izvršbi, saj še ni gotovo, ali bo na njegovi podlagi do vpisa v zemljiško knjigo in s tem do spremembe lastninske pravice res prišlo.
Dolžničin ugovor, da ni več lastnica nepremičnin, na katere je sodišče dovolilo izvršbo, ker je te prodala in je vložen zemljiškoknjižni predlog za vpis spremembe lastništva, zato ni utemeljen.
Dejstvo je namreč, da tudi v času sklenitve menjalne pogodbe (december 1967) ni bilo mogoče prodati oziroma zamenjati zgolj hiše - stavbe brez tako imenovanega fundusa in tako imenovanega funkcionalnega zemljišča, pač pa se je s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, prenesla tudi pravica brezplačnega uživanja na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo (glej čl. 37 Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, Ur. l. FLRJ št. 52/58). Na pridobitev navedene pravice nima prav nobenega vpliva v obravnavanem primeru izrazito pomanjkljivo sestavljena pogodba, po kateri se zamenjuje zgolj del nenacionalizirane stavbe, brez pravice brezplačnega uživanja na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Pridobitev navedenega zemljišča oziroma zemljišča v navedenem obsegu torej temelji na samem zakonu in je v tej smeri upiranje pravici do uporabe navedenega zemljišča s strani tožene stranke brezpredmetno.
Zato bo v nadaljnjem postopku prvostopno sodišče moralo ugotoviti, kaj je v času prodaje oziroma menjave v naravi predstavljala stavbna parcela št. 198/3 k.o. B., oziroma povedano drugače, kolikšen je bil (upravno) določen obseg fundusa in funkcionalnega zemljišča.
Glede eventuelnega preostanka zemljišča, katerega pa bo treba v novem postopku opisati tako situacijsko kot funkcionalno ter po njegovi velikosti in glede njegovega statusa (gradbeno, kmetijsko), pa zavzeti stališče ali je bilo možno po tedanji zakonodaji še na kakšnem drugem pravnem temelju tudi na tem preostalem zemljišču pridobiti pravico uporabe.
Pisna oblika velja tudi za pooblastilo, če je taka oblika predpisana za sklenitev pogodbe. Dejstvo, da tožeči stranki niso bili vrnjeni računi, ki jih je poslala na toženčev naslov, ne omogoča zaključka, da je bil toženec tisti, ki je izpolnjeval obveznosti iz sklenjene leasing pogodbe.
Pomanjkanje soglasja lastnika sosednjega zemljišča, po katerem bi potekal priključek na kabelsko razdelilni sistem, ima za posledico nemožnost izpolnitve.
Kadar sodišče ugotovi, da bi bilo treba postopek v nepravdni zadevi opraviti po pravilih pravdnega postopka, ustavi s sklepom nepravdni postopek (če ni bila izdana odločba o glavni stvari), po pravnomočnosti sklepa pa se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.
V načelu ima sicer pritožba prav, da je obstoj posojilne pogodbe mogoče dokazati tudi s pričami, vendar pa se pritožbeno sodišče strinja z napravljenim zaključkom sodišča prve stopnje, da ocena izvedenih dokazov zanesljivega zaključka o obstoju posojilne pogodbe ne omogoča.
Dolžnikova plačilna nesposobnost ne vpliva ne njegovo dolžnost izpolnitve pogodbene obveznosti. Tožeča stranka lahko vtožuje kapitalizirano glavnico. Toženec v pritožbi nedokazano zatrjuje, da je obračun obresti tožeče stranke nepravilen. Ob subsidiarni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku sodišče v odločbi o glavni stvari odloči le, ali ostane sklep o dovolitvi izvršbe v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi.
Če se stranka v pritožbi sklicuje le na navedbe, ki jih je podala v pripravljalnih vlogah, za tako pritožbo velja, da ni obrazložena ("gola pritožba").
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazložitev ugovora - postopek
Ker je ugovor obrazložen, bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ, t.j. razveljaviti sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba ter nadaljevati postopek kot v ugovoru zoper plačilni nalog.
Za posestno varstvo je relevantno le zadnje stanje posesti, ki med strankama sploh ni sporno, na kar zatrjevana nepravičnost tožnikove uporabe bivše skupne spalnice nima nobenega vpliva.
pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem zemljišču - začetek teka zastaranja
Iz verzijskega zahtevka iz naslova vlaganj v nepremičnine, gospodarske stroje in gospodinjske aparate tožnice, ki živi v ekonomski skupnosti z lastnikom le-teh, začne teči zastaranje od dne prenehanja ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja. V primeru konsenza med tožnico, ki je vlagala svoje delo in sredstva v posestvo svojega očeta in so skupno zgradili nove gospodarske objekte, je uporabiti določbo 20. čl. ZTLR za pridobitev lastninske pravice na podlagi sporazuma o skupni gradnji kot pravnem naslovu, ne pa po določbah 24. čl. ZTLR, kot posledica gradnje na tujem zemljišču.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je sicer nekaznovanemu obdolžencu izreklo dvomesečno zaporno kazen za storitev kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti po 2. odstavku 303. člena KZ, saj okoliščine storitve kaznivega dejanja (zahteva sostorilca po vrnitvi pravilno začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, izražena ob 2. uri zjutraj in v vinjenem stanju ter ugotovljeno grdo ravnanje vseh obdolžencev z dvema policistoma) izključujejo možnosti izreka pogojne obsodbe. Ker sta bili tudi preostalima storilcema izrečeni primerni - višji zaporni kazni (šest mesecev in štiri mesece zapora), je pritožbeno sodišče kot neutemeljeni zavrnilo pritožbi državnega tožilca in zagovornika enega od obdolžencev.
pritožbeni razlog - dejansko stanje - varstvo posesti - motenje posesti
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, pritožbene navedbe glede časa motenja in uporabe telefona ne omajajo ugotovitev prvostopnega sodišča.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
V izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, dolžnik obstoja terjatve, razen z ugovori ugasle (plačane) oziroma ovirane (zastarane, odložene) terjatve, ne more več izpodbijati.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Na podlagi obrazloženega dolžnikovega ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine se o terjatvi odloča v pravdnem in ne v izvršilnem postopku.
Če sodišče prve stopnje, potem, ko ugotovi, da je obdolženec prekršil določbo 1. odst. 164. člena ZTVCP, izreče na podlagi 3. tč.
358. člena ZKP oprostilno sodbo, ker naj med obdolženčevo kršitvijo cestnoprometnih predpisov in prometno nezgodo ne bi bilo vzročne zveze, pri tem pa sploh ne zavzame stališča do podaljšanega reakcijskega časa vinjenega voznika, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. člena ZKP, saj sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu.