ZOR člen 173, 177, 177/2, 200, 376, 173, 177, 177/2, 200, 376.
nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - poklicna bolezen
Uporaba formaldehidnega lepila LENDUR 200, na način in ob pogojih, kot ga je pri svojem delu uporabljala tožnica (zažig lepila ob stisku forninih plošč, visoke temperature, prisotnost močnih hlapov in dima..) pomeni nevarno dejavnost, za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo pa se šteje, da izvira iz teh stvari oziroma dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Odškodnina v višini 3.400.000,00 SIT za nepremoženjsko škodo (za telesne bolečine in nevšečnosti v času zdravljenja - preiskave; večkratna hospitalizacija; ves čas trajajoče zdravstvene težave v obliki oteženega dihanja, tiščanje v prsih, motnje spomina, razdražljivost, glavoboli, motnje spanja in koncentracije, omotice, vrtoglavice, izpuščaji, otekanje bezgavk, srbenje kože ter bolečin v mišicah in sklepih; za strah, ki ga je tožnica doživljala in ga še doživlja zaradi postavljene diagnoze ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) zaradi poklicne bronhialne astme, je pravična odškodnina.
ZIP člen 55a, 55a, 55a/2, 55a, 55a, 55a/2. ZPP člen 32, 32/1, 32, 32/1.
pristojnost - stvarna pristojnost - spor o pristojnosti
Po ugovoru dolžnika je bil sklep o izvršbi razveljavljen v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in odločeno, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Edino procesno dejanje, ki ga sme po ugovoru dolžnika opraviti izvršilno sodišče, je odstop zadeve pravdnemu sodišču, saj je bil sklep o tem, da se izvršba dovoli, razveljavljen. Pravdno sodišče bo torej odločalo o celotnem zahtevku upnika, sedanjega tožnika. Odločalo bo torej tudi o tistem delu zahtevka, v katerem je upnik, sedanji tožnik, predlog za izvršbo, ki se obravnava kot tožba, umaknil.
ZOR člen 372, 372/1, 379, 379/2, 372, 372/1, 379, 379/2. ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-8, 55/2-11, 58, 58/3, 55, 55/2, 55/2-8, 55/2-11, 58, 58/3.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - razlogi za ugovor
Ugovor, da je upnikova terjatev zastarala, je razlog, ki po 11.točki 2.odstavka 55.člena ZIZ, preprečuje izvršbo. Terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, po določbi 379.člena ZOR zastara v desetih letih, vse občasne terjatve, ki izvirajo iz takih odločb in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev. Po določbi 1.odstavka 372.člena ZOR za občasne terjatve, med katere spadajo tudi obresti, velja triletni zastaralni rok.
Trditev, da je da je upnikova terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodbe ali pred tem, toda v času, ko upnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega sodba izvira (ugovorni razlog po 8.točki 2.odstavka 55.člena ZIZ), dolžnik lahko dokazuje z ustrezno listino ali pa z zaslišanjem priče, ki bi lahko potrdila, da je dolžnik izpolnil upnikovo terjatev, ki je predmet konkretnega izvršilnega postopka. Na tako listino oziroma na tako pričo pa se dolžnik v obravnavanem primeru ne sklicuje, temveč predlaga zaslišanje V.P., nekdanjega upnikovega računovodje, ki bi potrdil, da je upnik tisti, ki dolžniku dolguje denar iz naslova drugih pravnih poslov. Pritožbeno sodišče se zato strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da je dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi neutemeljen.
izdaja plačilnega naloga - odločba o glavni stvari - uporaba materialnega prava
Odločitev, da ostane sklep o izvršbi v veljavi, je v skladu s pravilno uporabo materialnega prava. Toženec mora plačati 50% cene odvoza vozila, ki ni bilo parkirano v skladu z veljavnimi prometnimi predpisi in je pooblaščena oseba za to vozilo že odredila odvoz.
motenje posesti - začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti
Če je tožnik z že izdano začasno odredbo po 442. členu ZPP/77 dosegel vrnitev v posestno stanje pred motitvenim dejanjem, ni ovir za meritorno odločanje o ugotovitvenem in prepovednem delu zahtevka iz tožbe zaradi motenja posesti, čeprav tožba ne vsebuje restitucijskega dela zahtevka.
sklep o dedovanju - dopustnost pritožbe - legitimacija - izpodbijanje sklepa o dedovanju
Sklep o dedovanju je mogoče izpodbijati s pritožbo v roku 15 dni od vročitve (2. odst. 172. čl. ZD). Pritožbo lahko vložijo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. čl. ZD) oz. ki so v postopku uveljavljale kakšno pravico iz naslova dedovanja (2. odst. 215. čl. ZD).
Izjava o priznanju očetovstva, ki je obremenjena z napako volje, je izpodbojna (61., 65., 112. člen ZOR). Vendar pa pravica zahtevati razveljavitev izpodbojnega pravnega posla preneha v prekluzivnih rokih iz 117. člena ZOR.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - prodaja s popustom
Za presojo (odločitev) ali je lastnik stanovanja upravičeno odklonil prodajo je pomembna ugotovitev ali je hiša, ki jo ima imetnik stanovanjske pravice stanovanjska hiša.
KZ člen 169, 169/1, 171, 171/4, 169, 169/1, 171, 171/4.
razžalitev - dokaz resnice
Če se obdolžencu očita, da je zasebnega tožilca razžalil s trditvami take vsebine, da je mogoče dokazovati resničnost le-teh, in obdolženec uveljavi dokaz resnice, mora sodišče tak obdolženčev zagovor preverjati ne glede na to, da je tožilec dejanje opredelil le kot kaznivo dejanje razžalitve. Sodišče namreč na pravno opredelitev tožilca ni vezano, zatrjevanje resničnih dejstev pa bo pomenilo kaznivo dejanje razžalitve le, če bo podajano na posmehljiv in za zasebnega tožilca podcenjevalen način. Odgovor na vprašanje, ali je imel obdolženec utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je zatrjeval, pa je odločilen tudi za ugotavljanje obdolženčevega naklepa.
odločanje v mejah postavljenega zahtevka - dejanska in trditvena podlaga - dopustnost spremembe tožbe
Sodišče je vezano na dejansko in trditveno podlago tožbenega zahtevka, ni pa vezano na pravno podlago. Sprememba tožbe je dovoljena do konca glavne obravnave.
Vsakdo mora ravnati, tudi pri uveljavljaju svojih pravic, skrbno kot dober gospodar in mora, če naj ne tvega ugovora zastaranja, zvedeti za obseg svoje škode takoj ko se ta stabilizira.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/2.
skupno premoženje
Zakon sicer izrecno ne določa, da morata pri pridobitvi skupnega premoženja z delom sodelovati oba zakonca. Vendar je ta pogoj že pojmovno vključen v institutu skupnega premoženja, posredno pa to predpisuje tudi 2. odstavek 59. člena ZZZDR, ki določa merila, od katerih je odvisna velikost zakončevega deleža na skupnem premoženju.
Zato ni mogoče vnaprej izključiti primera, da določena stvar (ali pravica), ki je bila sicer pridobljena v času trajanja zakonske zveze, a z delom zgolj enega od zakoncev, ne bi spadala v skupno premoženje.