povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odvzem vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila - izbira sankcije
Obdolžencu je bil s sodbo sodišča prve stopnje po 68. členu KZ izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja kategorije B za dobo enega leta. Navedeni varnostni ukrep sodišče lahko izreče, če spozna, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili. Takšnih ugotovitev (nesposobnost obdolženca za varno upravljanje z motornimi vozili) pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Pravilno pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je obdolženec, ki je bil tudi pred to prometno nesrečo že obravnavan pred sodnikom za prekrške zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov, nevaren voznik, ki mu za določeno dobo ni mogoče dovoliti vožnje motornega vozila kategorije B, saj je prometno nesrečo povzročil z vožnjo v vinjenem stanju. Glede na navedeno, je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženčevega zagovornika v tem delu ugodilo in obdolžencu namesto varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja, izreklo stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila kategorije B za dobo šestih mesecev.
dokončano kaznivo dejanje velike tatvine - poskus kaznivega dejanja velike tatvine
Ker sta oba storilca vlomila v tri vikend hišice ter jih natančno preiskala, iščoč zanju uporabne vrednejše predmete, našla in odnesla pa le živalsko kožo in zračno pištolo, sta kot sostorilca storila dokončano kaznivo dejanje velike tatvine po čl. 212/I tč. 1 KZ v zvezi s čl. 25 KZ in ne poskus takšnega kaznivega dejanja po čl.
212/I tč. 1 KZ v zvezi s čl. 25 in 22 KZ, kot je to napačno pravno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - novi dokazi v pritožbi
Izvedba novega dokaza, ki je predlagan v pritožbi, ne more vnesti dvoma v pravilno ugotovljeno dejansko stanje, če pritožnik v pritožbi sploh ne navaja, o čem naj bi priča sploh izpovedovala oziroma katero odločilno dejstvo naj bi se z izvedbo tega dokaza dokazovalo.
ZPP (1977) člen 369, 369/1, 369, 369/1. ZOR člen 262, 263, 264, 265, 266, 267, 268, 269, 262, 263, 264, 265, 266, 267, 268, 269. SKPG-90 člen 21, 21/1.
pogodbena odškodninska obveznost - elementi odškodninskega delikta - predhodni postopek pri delodajalcu - procesna predpostavka
1. Predhodni postopek pri delodajalcu za ugotovitev škode po 72. členu ZTPDR ni procesna predpostavka za vodenje sodnega postopka.
2. Delavec in delodajalec se lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita, da delavec v primeru samovoljnega prenehanja z delom plača delodajalcu pavšalno odškodnino, vendar morajo biti v takšnem primeru (tako kot pri izvenpogodbeni odškodninski odgovornosti), podani vsi elementi odškodninskega delikta, to je kršitev pogodbene obveznosti, nastanek škode, odgovornost zanjo in vzročna zveza.
Določba 442. člena ZPP, ki omogoča, da sodišče začasno odredbo izda po uradni dolžnosti, ne izključuje možnosti, da začasno odredbo po tem členu izda sodišče na predlog stranke.
Pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, ki ima oporo v strokovnem mnenju Centra za kriminalistično-tehnične preiskave, da je bilo vozniško dovoljenje, s katerim se je obdolženec izkazal policistu ob kontroli prometa, v celoti ponarejeno, zagovornik v pritožbi niti ne izpodbija, izvedeni dokazni postopek pa tudi po oceni sodišča druge stopnje ne dopušča dvoma v zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec do ponarejenega vozniškega dovoljenja prišel na nelegalen način ter so prepričljivi razlogi izpodbijane sodbe, iz katerih sodišče prve stopnje ni sledilo zagovoru obdolženca, da je vozniško dovoljenje pridobil na podlagi opravljenega vozniškega izpita v Derventi v letu 1991.
Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari. Izjava o umiku tožbe se poda ustno ali pismeno na sodišču ter učinkuje od trenutka, ko je prispela na sodišče. Ob izpolnjeni predpostavki dopustnosti je z umikom tožbe pravda končana. Sklep, s katerim sodišče vzame umik tožbe na znanje, pa je le deklaratorne narave.
ZZZDR člen 189, 189/3, 189, 189/3. ZD člen 162, 214, 214/2, 162, 214, 214/2.
predmet zapuščinskega postopka - vsebina sklepa o dedovanju - skrbništvo - odobritev centra za socialno delo
Če sodišče v izreku sklepa o dedovanju navede, da dedič deduje zapuščino z obvezo plačila določenih terjatev, potem ko se bo o plačilu natančneje dogovoril z upniki, je sklep o dedovanju nerazumljiv, ker ni jasno, ali dedič že ima pravico do zapuščine ali pa bo ta pravica "oživela" šele, ko bo omenjene terjatve poravnal.
Tudi sprejem dediščine je lahko pravni posel, s katerim skrbnik preseže okvir rednega poslovanja oz. upravljanja varovančevega premoženja.
Iz izreka napadene sodbe izhaja, da je bila obdolženka oproščena obtožbe po 3. točki 358. člena ZKP, torej zaradi pomanjkanja dokazov, iz obrazložitve sodbe pa, da jo je sodišče oprostilo obtožbe, ker da ni moglo izključiti možnosti, da je ravnala v zmoti, torej v smeri 2. točke 358. člena ZKP. S tem je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - delež zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja
V načelu je sicer delež izvenzakonskih partnerjev na vsem skupnem premoženju enoten, vendar pa je lahko izjemoma glede posameznih stvari iz tehtnih razlogov tudi drugačen.
zavrženje predloga za obnovo postopka - zavrženje revizije
Odločitev o zavrženju predloga za obnovo in revizije je posledica določbe 3. odst. 86. čl. ZPP. Sodišče bi moglo upoštevati vlogo tožnika le v primeru, če bi izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. čl. ZPP). Sodišče je pri odločanju o predlogu za oprostitev sodne takse dolžno upoštevati predpostavke zakona zato vprašanje ali bi bilo sodišče s predlaganim odlogom plačila sodne takse neposredno prizadeto, ni odločilnega pomena.
Odlok Skupščine občine Žalec o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi člen 16, 16-5, 17, 17-2. Odlok Skupščine občine Žalec o javnem redu in miru člen 11, 11-5, 12, 12-2. ZC člen 2, 2/1, 57, 81. ZTVCP člen 10, 10-1, 10-2, 10-11, 14. ZOR člen 154.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost upravljalca - odgovornost lastnika nepremičnine - padec na poledenelih tleh - čiščenje površin - razlaga podzakonskega akta - odlok - jezikovna razlaga - zmotna uporaba materialnega prava
Prvostopno sodišče je določbo 5. točke 16. čl. Odloka Skupščine občine Žalec o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi, ki lastnikom, najemnikom in upravljalcem trgovskih lokalov nalaga dolžnost odstraniti sneg s pločnika ali prostora pred lokalom tako, da ne ovira dostopa do lokala, kot to lastnikom ali upravljalcem poslovalnice nalaga tudi v času škodnega dogodka veljavnem odloku Skupščine občine Žalec o javnem redu in miru v 5. točki 11. čl., preveč ekstenzivno tolmačilo. Že s pomočjo jezikovne razlagalne metode vsebine in smisla obeh citiranih določb je mogoče izluščiti, da obstaja dolžnost lastnika, najemnika in upravljalca trgovskega lokala oz. lastnika ali upravljalca poslovalnice odstraniti sneg s prostora pred lokalom oz. poslovalnico takrat, kadar pred trgovskim lokalom oz. poslovalnico (sploh) ni pločnika. Do takšnega spoznanja namreč pridemo s slovnično analizo besedila obeh določil, ker je namreč med besedo "pločnika" in besedo "prostora pred lokalom oz. pred poslovalnico" besedica "ali". Takšna razlaga pa se pokaže za pravilno tudi s stališča samega namena dveh določb, kot tudi s stališča razumnosti. V konkretnem primeru, ko je pred poslovalnico pločnik, katerega je tožena stranka redno čistila in ustrezno posipala, pa torej toženi stranki določbi odloka nista nalagali odstranitve snega tudi pred prostorom ob pločniku, ki se nahaja v istem nivoju kot cesta, in je torej razširjeni del asfaltirane ceste, ki po zemljiškoknjižnih podatkih ni niti last tožene stranke, temveč je javno dobro, čeprav odloka dolžnost odstranitve snega s pločnika ali prostora pred lokalom oz. poslovalnico niti nista vezala na lastništvo pločnika oz. prostora pred lokalom.
Ker je Zakon o stanovanjskih razmerjih iz leta 1974 (Ur. l. SRS št. 18/74) dopuščal osebi, ki je opravljala službeno dolžnost, pridobiti stanovanjsko pravico na stanovanju, ki je bilo namenjeno le takim osebam, imajo te osebe pravico zahtevati nakup drugega primernega stanovanja po določbah Stanovanjskega zakona.
ugovor zoper terjatev - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izpodbijanje sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo naj terjatev plača
Ker je dolžnica ugovarjala plačilu terjatve, ki ji je bilo naloženo s sklepom o izvršbi, je izvršilno sodišče sklep o izvršbi moralo razveljaviti v delu, s katerim je dovolilo izvršbo in obenem odločiti, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
Preživnina gre tistemu zakoncu, za katerega razveza zakonske zveze predstavlja občutno poslabšanje njegovega premoženjskega stanja in s tem tudi občutno spremembo njegovega življenjskega položaja.