ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik navaja, da je glavnico poravnal in obresti ne priznava, ni pa priložil nobenih dokazov o tem, je neobrazložen.
V sklepu o utesnitvi izvršbe mora biti razvidno, kako je sodišče vračunavalo delna plačila, pri čemer mora biti vračunavanje stroškov, obresti in glavnice opravljeno po 313. členu ZOR.
Zato, da je mogoče v pravdi izdati začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, morajo biti izpolnjeni pogoji po 1. in 2. odst. 272. člena ZIZ, poleg tega pa mora obstajati povezava med zavarovanjem, ki ga uveljavlja tožeča stranka, s predlagano začasno odredbo in tožbenim zahtevkom.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni ugovor
Podlago za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je izvršbo dovolilo (2. odst. 62. člena ZIZ), je sodišče imelo le glede ugovarjanega dela, saj je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v neugovarjanem delu že postal pravnomočen.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30042
KZ člen 213, 213/1, 213/3, 213, 213/1, 213/3.
rop - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kazenski zakon je kršen le tedaj, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi ali pa ga sploh ne uporabi. Kršitev kazenskega zakona torej vselej predpostavlja, da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni navedla nobenega dejstva in predlagala nobenega dokaza, zato v pravdi ni mogla uspeti. Ker v pritožbi ni niti skušala izkazati za verjetno, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti, pritožbeno sodišče dejstev, navedenih prvič šele v pritožbi, ni upoštevalo.
Terjatev upnika na prepoved vnovčenja akceptnega naloga za znesek čiščenja gradbišča, to čiščenje pa je dolžnik zavedel v gradbeno knjigo, ni verjetno izkazana.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - omogočanje uživanja mamil - nadaljevano kaznivo dejanje
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon v obdolženčevo škodo, ko je nekritično sledilo obtožbi in dejanji obdolženca pod točki 2 a in 2 b pravno opredelilo kot dve samostojni kaznivi dejanji, čeprav imata vse potrebne elemente za pravno opredelitev kot nadaljevano kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po drugem v zvezi s prvim odstavkom 197. člena KZ. Kaznivi dejanji sta istovrstni, saj je obdolženec pod točko 2 a izreka omogočal uživanje mamil polnoletni pot točko 2 b pa mladoletni osebi, prav tako pa je podan enotni psihični odnos obdolženca pri omogočanju uživanja mamil.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan v času veljavnosti ZIP in je bil tudi ugovor vložen v času veljavnosti ZIP, je potrebno v vsakem primeru po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, slednjega razveljaviti, ne glede na vsebino ugovora.
Sodišče ustavi izvršbo, če nobena stranka v predpisanem roku ne predlaga druge dražbe ali neposredne prodaje. Glede na določila 4. odst. 94. čl. ZIZ je torej potrebno predlagati novo dražbo (ali neposredno prodajo) v roku tridesetih dni vselej, če prva dražba ni bila uspešna.
Glede na 302. čl. ZIZ se navedeni zakon uporablja od 15.10.1998. Določbe 300. čl. ZIZ se nanašajo na osebe, ki opravljajo izvršbo (izvršitelji) in ne na dejanja, ki jih te ali katere druge osebe opravljajo v izvršbi.
Vozni list dokazuje obstoj in vsebino prevozne pogodbe, dokler ni nasprotno dokazano. Tožeča stranka ni zatrjevala, da podatki v voznem listu ne ustrezajo dejanskemu stanju oziroma da so nepravilni.
Drugačen dogovor, kot je izhajal iz voznega lista, pa z drugimi predloženimi listinami ni bil dokazan.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnikovo zatrjevanje o sprotnem poravnavanju obveznosti do upnika je povsem pavšalno in ni podprto z nikakršnimi dokazi. Nejasnih ugovornih navedb o nekakšnih sporih z investitorji dolžnik prav tako sploh ne obrazloži, kdo naj bi bili ti investitorji in kakšno zvezo naj bi imeli zatrjevani spori z upnikovo terjatvijo, izkazano z izvršilnim naslovom - pravnomočnim plačilnim nalogom. Dolžnik ni navedel nobenega utemeljenega razloga, s katerim bi izpodbijal upnikov izvršilni predlog.
ZOR člen 10, 12, 13, 15, 52, 53, 56, 103, 141, 10, 12, 13, 15, 52, 53, 56, 103, 141.
ničnost pogodbe - dopustnost pravne podlage - temeljna načela ZOR
Dogovori o obrestni meri v višini ..... 6,5% mesečno v posojilnih pogodbah glede na dejanske pomene in ekonomske okoliščine, niso bili v nasprotju z moralo in tudi ne s temeljnimi načeli ZOR.
Naročnik del z ugovorom o pretiranosti cene izvedenih del ni uspel, ker je bilo ugotovljeno, da so bila dela zaračunana skladno s predračunom, ki je bil naročniku poslan pred izdajo njegove naročilnice za izvedbo del.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor po izteku roka
Povsem pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžnikove ugovorne navedbe o neustreznosti izvršilnega naslova z izpodbijanim sklepom zavrnilo kot neutemeljene v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Dolžnikove pritožbene navedbe v zvezi z dogovorom o plačevanju ter o tem, da je terjatev že v celoti poplačana, bi ob pogojih iz 56. čl. ZIZ utegnile pomeniti ugovor po izteku roka. Ker tak ugovor rešuje sodišče prve stopnje, se sodišče druge stopnje ni spuščalo v zadevne navedbe.
Za spor, v katerem se izpodbija dolžnikovo pravno dejanje izven stečaja in vrednost spora ne presega 2.000.000,00 SIT, je stvarno pristojno okrajno in ne okrožno sodišče.
ZPP člen 355, 355/1, 370, 370/1, 355, 355/1, 370, 370/1.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje ni ocenjevalo tistega dela izvedeniškega mnenja, v katerem je izvedenec ugotavljal dejstva, odločilna za obseg opravljenega dela, tožena stranka pa je obsegu opravljenih del ugovarjala, zato je ostalo odločilno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Če bi bil dolg kot predmet pogodbe o prevzemu dolga nedoločljiv, bi bila taka pogodba nična. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predmet pogodbe v tem primeru dovolj jasno določen.