preložitev naroka - predlog stranke - ocena sodišča
Sodišče lahko na predlog stranke preloži narok, če oceni, da je predlog upravičen. O tem, ali je sodišče njegovemu predlogu ugodilo, se mora predlagatelj pred narokom prepričati sam.
vsebina tožbe - določen tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta - nedenarni zahtevek - presoja pravilnosti navedene vrednosti
V pravdi na nedopustnost izvršbe v delu stanovanjske hiše s parc.št.
X, vpisane v vl.št. Y k.o. Z, ki predstavljajo trgovino s pomožnimi prostori, vetrolovom in skladiščem, je tožeča stranka s tem, ko je v zahtevku navedla, kateri prostori stanovanjske hiše ne morejo biti predmet izvršbe, ne da bi navedla tudi, kolikšen solastninski delež hiše predstavljajo prostori, ki ne morejo biti predmet izvršbe, postavila določen tožbeni zahtevek.
Če se tožbeni zahtevek ne tiče denarnega zneska, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
Če v takem primeru tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti, lahko sodišče s sklepom le spremeni s strani tožeče stranke navedeno vrednost, ne more pa odločiti, da take vrednosti ne dovoli.
Dolžnikov ugovor ne ustreza pogojem iz drugega odstavka člena 53 ZIZ, zato bi ga sodišče moralo predložiti višjemu sodišču, da bi o njem odločilo kot o pritožbi - člen 62/V ZIZ.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da predlog za nadomestitev pripora s hišnim priporom po vsebini logično predstavlja predvsem predlog za odpravo pripora (torej oceno, da pripor ni več neogibno potreben), kakor tudi predlog za odreditev hišnega pripora. Po določbi VI. odst. 199 a čl. ZKP se glede odreditve, časa trajanja, podaljšanja in odprave hišnega pripora, smiselno opravljajo določbe tega zakona o priporu. Vprašanje (ne) dovoljenosti pritožbe zoper sklep senata, s katerim le ta zavrne predlog za odreditev ali odpravo pripora po vloženi obtožnici, rešuje določba IV. odst. 207. čl. ZKP (načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 18. in 19.6. 1996) ter je zato sklicevanje pritožnikov o dovoljenosti pritožbe po določbi I. odst. 399. čl. ZKP, neutemeljeno.
začasna odredba - zavarovanje - namen začasne odredbe
Namen začasne odredbe je zavarovanje bodoče izvršbe, zato je predlog za izdajo začasne odredbe, ki ne služi realizaciji upnikove terjatve, neutemeljen.
ZN člen 4, 4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 55, 55/1, 17, 17/2, 17/2-3, 55, 55/1.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - ugovor neveljavnega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova
Ker je izvršljiv notarski zapis veljaven izvršilni naslov vse do tedaj, dokler ni razveljavljen, se dolžnik v ugovoru ne more uspešno sklicevati na to, da je pogodbo pred notarjem sklenil pod prisilo upnika.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20882
KZ člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-3, 392, 392/5, 394, 394/1, 358, 358-3, 392, 392/5, 394, 394/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - drugačna presoja že ugotovljenih dejstev - sprememba sodbe - tatvina
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo odločilna dejstva, vendar je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi zakona potrebno izreči drugačno sodbo, zato je pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo.
litispendenca - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Za zaključek, da litispendenca ne obstoji, ne zadošča ugotovitev, da v pravdni zadevi XX tožeča stranka vtožuje drugačen znesek na podlagi posojilne pogodbe z drugačnim datumom, sklenjene med istima pravdnima strankama, temveč je potrebno ugotoviti tudi dejansko podlago obeh pravdnih zadev. Le to pa je mogoče ugotoviti tudi z izvedbo novih dokazov.
izvršilno sredstvo - sprememba sredstev in predmetov izvršbe
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom dovolilo novo izvršilno sredstvo, to je izvršbo na nepremičnine dolžnika, ker izvršba s prvotnim sredstvom ni bila uspešna. Razlog, da izvršba s prvotnim sredstvom ni bila uspešna, je bil ravno razlog za dovolitev novega izvršilnega sredstva, ne pa razlog, ki bi preprečeval nadaljnjo izvršbo, kot to zmotno misli pritožnik.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel dejstva s katerimi je utemeljeno oporekal obstoju in višini terjatve, zato je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno štelo za obrazložen in odločitev o zahtevku in stroških prepustilo pristojnemu sodišču.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obvestilo o plačilu terjatve
Dolžnikovo obvestilo, da je plačal terjatev, ki mu je bila naložena s 1. in 3. tč. izreka izvršilnega sklepa na podlagi verodostojne listine, ni predstavljalo ugovora zoper sklep o izvršbi.
ugotavljanje očetovstva - priznanje očetovstva - spor o obstoju priznanja očetovstva - dedna pravica nezakonskega otroka
Pravilno je stališče prvostopnega sodišča, da ne drži, da bi se toženci tožbenemu zahtevku, "da niso vnuki in s tem dediči po zapustnikih", lahko uprli le s predložitvijo ustreznega izpiska iz matične knjige. Toženci se navedenemu zahtevku lahko uspešno upirajo z dokazovanjem, da je bilo očetovstvo ugotovljeno ali priznano na način, kot je bil veljaven v času ugotovitve ali priznanja. V letih 1929 do 1933 je bilo mogoče po pravnih pravilih ODZ ugotoviti očetovstvo v pravdi ali priznati očetovstvo pred varstvenim sodiščem v nepravdnem postopku.
Dedna pravica se presoja po predpisu, veljavnem v času smrti zapustnika oziroma v primeru denacionalizacije po ZD ter po ZDKG.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - krajevna pristojnost
Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatve dolžnika je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega dolžnik dejansko prebiva, pa čeprav ima stalno prebivališče prijavljeno drugje.