ZOR člen 308, 308/1, 308, 308/1. ZIZ člen 55, 55/1-8, 55, 55/1-8.
izvršba zaradi izterjave preživninske terjatve - ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve
Z dejanskim preživljanjem mld. upnikov obveznost iz izvršilnega naslova ni izpolnjena, ker se le-ta glasi na plačevanje preživninskih obrokov na roke zakonite zastopnice mld. upnikov, zaradi česar se dolžnik ne more uspešno sklicevati na ugovorni razlog prenehanje terjatve po 8. tč. prvega odst. 55. čl. ZIZ, v kolikor tak način preživljanja ni bil dogovorjen z zakonito zastopnico oziroma z njene strani odobren.
Nasprotij v mnenjih obeh izvedencev ni. Vsak od njiju je podal izvedensko mnenje iz stališča svoje stroke, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da si njuni izvedenski mnenji ne nasprotujeta, temveč se le dopolnjujeta.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov, to je predvsem iz izpovedbe oškodovanca kakor tudi iz podpisanega potrdila s strani obdolženca o izročitvi zneska 1.600 DEM, da je imel obdolženec že ob sklenitvi posla goljufivi namen, oziroma je bilo njegovo dejanje že od vsega začetka posebej motivirano pridobiti zase protipravno premoženjsko korist na škodo oškodovanca.
Tožena stranka ne more s pritožbo uspešno izpodbijati sodbe, ki jo je sodišče izdalo na podlagi glavne obravnave, opravljene v njeni nenavzočnosti, če je bila na glavno obravnavo pravilno vabljena, pa svojega izostanka ni opravičila.
Tožnica ni dolžna s tožbo zajeti vsega skupnega premoženja, posebno še, če za to nima interesa, saj imata stranki po trditvah tožnice glede ostalega nepremičnega premoženja lastninskopravna razmerja urejena.
zahteva za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti
Za odločitev o zahtevku za izbris imena pokojnika in drugih njegovih osebnih podatkov iz spomenika zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne je treba ugotoviti, kdo je lastnik spomenika.
Stanovanje, ki ga je kupila toženka iz sredstev, ki ji jih je dal zapustnik z namenom, da kupi stanovanje za hčerko (vnukinjo), ne spada v zapuščino in je njena last.
ZPP (1977) člen 313, 496a, 496a/1, 313, 496a, 496a/1.
združitev pravd v skupno obravnavanje - predpostavke združitve
Odločitev o združitvi pravd v skupno obravnavanje je stvar procesnega vodstva, ki ima svoj temelj v 313. členu ZPP. Tako se s sklepom lahko združi več pravd med istimi osebami, ki tečejo pred istim sodiščem, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški.
Čeprav istovrstnost pravne in dejanske podlage ni pogoj za združitev pravd, pa se pritožbeno sodišče strinja z oceno sodišča prve stopnje, da bi združitev obeh zadev postopek prej zavlekla, kot pa pospešila.
Sodišče je dolžno po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije vpisati ugotovljena dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo in ni pristojno presojati njene pravilnosti in zakonitosti postopka, v katerem je bila izdana.
Za ugotovitev elementov očitane hujše kršitve delovnih obveznosti po 1. točki 45. člena ZDDO (dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost, drugo kaznivo dejanje, storjeno na delu ali v zvezi z delom ali storjeno iz nečastnih nagibov in drugo kaznivo dejanje ali prekršek, s katerimi se krni ugled državnega organa), zadošča ocena pristojnega disciplinskega organa, da ima kršitev znake kaznivega dejanja oz. prekrška. V navedeni zakonski določbi ni predpisan pogoj, da mora biti zoper storilca uveden kazenski postopek ali celo, da bi morala biti njegova kazenska odgovornost ugotovljena s pravnomočno sodbo, zato tudi sodišču ni potrebno prekiniti postopka do zaključka kazenskega postopka.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, mnenje izvedenca psihiatrične stroke pa utemeljeno ocenilo kot strokovno neoporečnega.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika - preuranjen sklep
Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je bil ob izdaji sicer preuranjen, saj prvostopno sodišče ni počakalo, da bi pretekel rok za ugovor za vse štiri dolžnike oz. da bi vsi štirje vložili ugovore, vendar je glede na poznejše utemeljene ugovore vseh štirih dolžnikov odločitev prvostopnega sodišča materialnopravno pravilna, preuranjena izdaja sklepa pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe.
Ker sodišče na glavno obravnavo tožencu, kjer naj bi ga sodišče zaslišalo ni bilo vročeno osebno oziroma tako, kot je določeno v 142. členu ZPP, sodišče pa je na naroku zaslišalo le nasprotno stranko in glavno obravnavo zaključilo, tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 354. člena ZPP.