Zaradi neuporabe izgubi imetnik stanovanjske pravice, ki trajno neha uporabljati stanovanje, to stanovanjsko pravico po preteku šest mesecev. Tudi v takem primeru imajo uporabniki stanovanja pravice, kot da bi imetnik stanovanjske pravice umrl ob pogoju, da so najmanj dve leti živeli skupaj z imetnikom stanovanjske pravice, preden je nehal uporabljati stanovanje.
ZOR člen 156, 156/4, 156, 156/4. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
Po prepričanju pritožbenega sodišča predložene listine zadoščajo za zaključek o verjetnosti, da prodaja alkoholnih pijač pri prvo toženi stranki v nočnem času predstavlja vir za nevarnost škodnih posegov v lastninsko pravico tožeče stranke.
Trditev, da dolžnica nima premičnin, ki bi bile lahko predmet rubeža in prodaje iz katere bi se poplačala terjatev ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55.čl. ZIZ.
ZOR člen 149, 150, 151, 152, 153, 871, 149, 150, 151, 152, 153, 871.
plačilo stroškov potovanja
Stroške potovanja mora plačati naročnik, če tretji ki je obljubil plačilo, ne izpolni obveznosti. V takem primeru se obveznost ne presoja po določilih pogodbe v korist tretjega, temveč določilih pogodbe o organiziranju potovanja.
prepoved vožnje motornega vozila - odvzem vozniškega dovoljenja
Storilcu kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odst. 325. člena KZ, za katerega sodišče ugotovi, da vozniškega izpita za vozila B kategorije nima, stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila te kategorije po 39. členu KZ ni mogoče izreči, saj bi bila takšna stranska kazen neizvršljiva. Takšnemu storilcu pa lahko sodišče izreče varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja po 68. členu KZ, tako, da se mu dovoljenje za določen čas ne sme izdati, seveda če sodišče pred tem spozna, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili.
Sklenitvi glavne pogodbe na podlagi veljavne predpogodbe se lahko pogodbena stranka uspešno upira le v primeru, če dokaže okoliščine iz 6. odst. 45. čl. ZOR.
Vrednost zapuščine zaradi odmere sodnih taks ugotavlja zapuščinsko sodišče po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga, lahko pa tudi odredi cenitev z izvedenci na stroške dedičev.
Sodišče po uradni dolžnosti preizkusi, ali so podane materialnopravne predpostavke za izvršbo (izvršilni naslov) in ali obstoji skladnost med izvršilnim naslovom in izvršilnim sklepom.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - zavarovalnina za poškodovano vozilo in za primer smrti voznika in potnikov - ugovor izgube zavarovalnih pravic - zapadlost zavarovalnine in tek obresti
Sicer pa je pritožbeno prepričanje, da tožena stranka vse do odločitve prvostopnega sodišča glede spornega dejstva alkoholiziranosti voznika, torej do izdaje prvostopne sodbe, ni mogla priti v zamudo z izplačilom zavarovalnine, zmotno. Ker je bil z izpodbijano sodbo ugotovljen obstoj obveznosti zavarovalnice, to pomeni, da je bil predpravdni zahtevek tožnikov do zavarovalnice utemeljen že v času njegove vložitve in to tako glede zavarovalnine zaradi smrti voznika kot glede materialne škode po času njene ugotovitve s strani zavarovalnice, zaradi česar je bilo upiranje plačilu s strani zavarovalnice neupravičeno. Torej bi morala tožena stranka v skladu s svojimi Splošnimi pogoji obe zahtevani zavarovalnini izplačati v tam določenih rokih, kakršne pravilno ugotavlja in pri svoji odločitvi uporabi prvostopno sodišče. Takrat je namreč nastala obveznost plačila tožene stranke, saj je bil njen ugovor o izgubi zavarovalnih pravic tožeče stranke zaradi vožnje voznika zavarovanega vozila pod vplivom alkohola, neutemeljen. Pritožbeno razumevanje drugega odstavka 919. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki naj bi potrjevalo stališče tožene stranke, da je v zamudo z izplačilom zavarovalnine prišla šele z izdajo prvostopne sodbe je nesprejemljivo, saj bi pomenilo odložitev in s tem razvrednotenje plačila zavarovalnine po času njenega nastanka oz. njene zapadlosti, pa čeprav se je šele v pravdnem postopku, sproženem zaradi zavrnitve plačila zavarovalnine izkazalo, da zavrnitev plačila ni bila utemeljena. Drugi odst. 919. čl. ZOR, ki pravi - da če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči ta rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti - glede časa obstoja ugotavljanja obveznosti zavarovalnice gotovo nima v mislih teka pravdnega postopka, da bi se lahko tožena stranka v primeru neuspeha v pravdi brez finančnih posledic izogibala plačilu, pač pa le za primer, ko zavarovalnica dvomi v obstoj in višino svoje obveznosti, za preverjanje obstoja in višine obveznosti ter za sprejetje odločitve glede izplačila zavarovalnine določa "potreben čas", ki pa mora biti po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru razumnega roka. V takšnem roku se je končno odločila tudi sama tožena stranka, čeprav napačno, ko je odklonila izplačilo zavarovalnine zaradi vinjenosti voznika, čeprav je bila (ali bi morala biti ob ustrezni skrbnosti) opozorjena na nepravilnosti pri odvzemu telesnih tekočin pokojnega voznika na samem dokumentu oziroma "naročilu za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi ugotovitve alkoholiziranosti" Inštituta za sodno medicino, saj se je s tem spornim dejstvom lahko seznanila (oziroma bi se morala) le iz navedenega dokumenta, iz katerega izhaja navedeni zapis kot opomba. Stališče, ki ga zagovarja tožena stranka, bi končno lahko privedlo tudi do zlorab pri izplačilih zavarovalnin, čeprav pritožbeno sodišče ne zatrjuje, da je bilo tako v obravnavanem primeru.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka - neobrazložen ugovor
V skladu z določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ mora biti ugovor (tudi ugovor po izteku roka) zoper sklep o izvršbi obrazložen.
Dolžnica svoj ugovor utemeljuje s trditvijo, da je dolg v celoti plačala, vendar pa o tem ne predloži nobenih dokazov. Tak dolžničin ugovor pa ni obrazložen v skladu z določbami ZIZ, zato je neutemeljen.
ZPP (1977) člen 109, 109/1, 109/2, 109/4, 109, 109/1, 109/2, 109/4. ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1.
predlog za izvršbo - vsebina predloga - poprava predloga za izvršbo z navedbo pravega dolžnikovega naslova - poprava - sklep o zavrženju predloga za izvršbo
V pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi neizpolnitve obveznosti, naloženih s sklepom v smislu 109. člena ZPP, se upnik ne more sklicevati na to, da bi dolžnik sam moral sporočiti svoj novi naslov, če mu sklep o izvršbi še ni bil vročen in za postopek potemtakem sploh ne ve.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20931
KZ člen 145, 145/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje ogrožanje varnosti
Ker sodišče sploh ni zaslišalo oškodovanca o bistvenem elementu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, tedaj o osebni ogroženosti zaradi njegovega ravnanja ter istočasno svoje zaključke o dvomu glede te ogroženosti oprlo na izpovedi treh prič o njihovi ogroženosti, je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovilo. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi državnega tožilca ter izpodbijano oprostilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.