ZZZDR-UPB1 člen 124, 124/2.. ZSV-UPB2 člen 100, 100/1.. ZDSS-1 člen 82.. ZUPJS člen 12, 15, 16, 17, 18, 18/1, 18/1-2.. ZUJF člen 144.. Uredba o dopolnitvi uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2003) člen 6, 9, 12, 15, 16, 18, 18/1, 19, 19/2.
plačilo institucionalnega varstva - oprostitev plačila institucionalnega varstva - dolžnost preživljanja - otroci in starši
Za določitev prispevka zavezanca je najprej potrebno ugotoviti njegovo plačilno sposobnost in šele nato določiti njegov prispevek. Po sodni praksi pritožbenega sodišča je skladno z merili potrebno po uradni dolžnosti ugotoviti plačilno sposobnost vsakega zavezanca na podlagi ugotovljenega premoženjskega stanja. Ni mogoče šteti, da je plačilna sposobnost zavezanca enaka oprostitvi upravičenca. Četudi je zavezanec opozorjen, da bo, če ne bo vložil zahteve za oprostitev, šteto, da je plačilno sposoben v višini oprostitve plačila upravičenca, o obveznosti plačila ni mogoče odločati mimo in v nasprotju z ZSV, ZZZDR in Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev. Stališče sodišča prve stopnje, da zavezančeve plačilne sposobnosti ni potrebno ugotavljati, če kljub opozorilu ne vloži zahteve za oprostitev plačila, je zato zmotno.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnikova mati do njega izpolnjevala preživninsko obveznost, ni podan dejanski stan iz 2. odstavka 124. člena ZZZDR in s tem za izključitev tožnika kot zavezanca za plačilo. Vendar sta na temelju 82. člena ZDSS-1 izpodbijani odločbi utemeljeno odpravljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje, ker so v obravnavanem predsodnem upravnem postopku ostala pravno relevantna dejstva za določitev višine tožnikovega prispevka, nerazčiščena.
Vrednost primernega stanovanja se ne všteva v premoženje tožeče stranke pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči. Znesek je zato potrebno odšteti od celotne vrednosti nepremičnin, katerih lastnica je tožnica.
izredna denarna socialna pomoč - odškodninska odgovornost države
Pri presoji posameznih predpostavk odgovornosti države je potrebno upoštevati posebnosti, ki izvirajo iz oblastne narave delovanja njenih organov ter pri uporabi pravil splošnega obligacijskega prava paziti, da se uporabljajo prilagojeno značilnostim javno pravne odškodninske odgovornosti za ravnanja, v katerih država v razmerjih do posameznika nastopa kot organ oblasti (ex iure imperii). Kršitev 26. člena Ustave bi bila tako eventualno lahko podana le, če bi sodišče odločitev oprlo na stališče, ki bi bilo popolnoma nesprejemljivo.
Ker je namen dodatka za bivanje (so)prispevek k stroškom bivanja štipendista izven kraja stalnega prebivališča, tožnik, ki je prejel štipendijo za študijski obisk v ZDA, v katero je vključeno tudi pokrivanje stroškov bivanja v ZDA, ni upravičen še do dodatka za bivanje v ZDA iz naslova državne štipendije.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/6, 12, 12/1.
Zoisova štipendija
Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo izpovedbo zaslišanih prič in sicer, da je tožnik na državnem srečanju v spornem šolskem letu dosegel 1. mesto in zlato priznanje za skupinsko raziskovalno nalogo. Obe priči sta namreč prepričljivo pojasnili, da oznaka za priznanje "1 zlato" kot je razvidno iz 13. točke rezultatov, doseženih na omenjenem srečanju, ki so ga dosegli E.E., F.F. in tožnik, pomeni, da je dosegel 1. mesto in tudi zlato priznanje. V tem primeru pa je upoštevaje šesti odstavek 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 12. člena (gre za dosežek v skupini oziroma soavtorstvu) upravičen do 5 točk.
Pravna podlaga za razsojo zadeve je podana v 140. členu ZUTD v zvezi s 3. odstavkom 190. člena OZ. Po drugi alineji 1. odstavka 140. člena ZUTD ima zavod za zaposlovanje pravico zahtevati vračilo denarnega nadomestila, ko pravica po zakonu preneha. To velja tudi za primere iz 3. alineje 1. odstavka 65. člena ZUTD z dnem, ko se uživalec vpiše v register kot samozaposlena oseba.
Sicer pa 3. odstavek 190. člena OZ eksplicitno določa, da obveznost vrnitve nastane, če kdo nekaj prejme, glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla. Slednji dejanski stan je podan tudi v predmetni zadevi, saj je po odločbi z dne 16. 7. 2018 tožencu pravnomočno prenehala upravičenost do 341,11 EUR prejetega denarnega nadomestila za brezposelnost za mesec junij. Gre za čisto verzijsko terjatev, ki jo je v vtoževani višini zaradi odpada pravne podlage skupaj z zamudnimi obrestmi dolžan vrniti tožeči stranki.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska zasedenost - posebne okoliščine - strokovna usposobljenost - prostorske in strokovne zmožnosti zavoda - zdravstveno stanje stranke v postopku - varstveni ukrep - razlogi za razvrstitev v posebej varovani oddelek - shizofrenija - uživalec prepovedanih drog - neskladje zakona z ustavo
Želje osebe, ki se jo namešča v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, so le ena od okoliščin, ki se upošteva pri odločitvi o namestitvi. Treba je upoštevati posebne okoliščine in mnenje zavoda, kamor naj se oseba namesti (79. člen ZDZdr). Za kakšne storitve institucionalnega varstva je posamezen zavod usposobljen, je pomembnejše od želje obravnavane osebe, zato bi se moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo, v kateri zavod bo namestilo nasprotnega udeleženca, prepričati glede zmožnosti zavoda za izvajanje nasprotnemu udeležencu potrebnih storitev. Da nasprotni udeleženec namestitev v SVZ C. odklanja in da je zavod že dvakrat zapustil, v okoliščinah konkretnega primera ne more biti odločilno. Pomembneje je, da se najde za nasprotnega udeleženca taka namestitev, ki bo zagotavljala njegovemu stanju ustrezno institucionalno obravnavo.
Odreditev ukrepa, s katerim se osebi z duševno motnjo omejuje osebna svoboda, mora zasledovati varstveni in terapevtski cilj. Namestitev nasprotnega udeleženca mora biti ustrezna za izvrševanje ukrepa za zagotavljanje obeh ciljev.
Naloga sodišča je torej, da glede na okoliščine vsakega konkretnega primera presodi, kam naj namesti v postopku obravnavano osebo. Naloga izvršilne veje oblasti pa je, da zagotovi možnosti za izvajanje sprejetih zakonov. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da nasprotni udeleženec glede na svoje zdravstveno stanje nujno potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju, zato mora biti nameščen v ustrezno institucionalno okolje. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-477/18 z dne 23. 5. 2019 ugotovilo neskladje ZDZdr z Ustavo, ker zakonodajalec ukrepa namestitve v varovani oddelek SVZ očitno ni zasnoval tako, da bi sodiščem omogočil izbiro ustanove, ki je ustrezna z vidika zagotavljanja varnosti in uresničevanja terapevtskega cilja ukrepa v izvršitveni fazi.
ZSVarPre člen 1a, 5, 6, 6/3, 11, 20, 23.. ZUPJS člen 12.
denarna socialna pomoč - lastni dohodek družine
ZSVarPre torej predpisuje le način in obdobje upoštevanja dohodka in premoženja. Po 20. členu ZSVarPre se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Glede upoštevanja oseb in dohodka ter premoženja za ugotavljanje materialnega položaja pa ZSVarPre napotuje na ZUPJS.
ZUPJS dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči ureja v 12. členu. Dohodki, ki se upoštevajo so določeni taksativno. Pomeni, da se med dohodke za ugotovitev materialnega položaja za ugotavljanje pravic iz javnih sredstev lahko upošteva le tiste, ki so eksplicitno določeni. Enako velja za lastni dohodek družine, ki se ugotavlja pri upravičenosti do denarne socialne pomoči. Posojilo oziroma denarni znesek, prejet iz naslova posojilne pogodbe, med dohodki iz 12. člena ZUPJS ni naveden. ZSVarPre v 23. členu dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in druge dohodke, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela, ureja kot občasne periodične dohodke, ki se, če so prejeti v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Po 1. odstavku 343.a člena ZPP lahko sodišče prve stopnje, če predsednik senata ugotovi, da je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena, ter oceni, da je podana bistvena kršitev postopka iz 14. ali 15. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi, izda novo sodbo, ki nadomesti sodbo, ki se s pritožbo izpodbija in s katero odpravi to kršitev. Gre za t. i. nadomestno sodbo, ki je bila v pravdni postopek uvedena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), uporabljivem od 14. 9. 2017 dalje. Zaradi uresničevanja načela hitrosti postopka ima sodišče prve stopnje možnost, da očitano kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP odpravi samo. Namen določbe je, da sodišče prve stopnje v primeru, da gre za kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kršitev samo odpravi in izda novo sodbo, torej kršitev "popravi".
Po sodni praksi in pravni teoriji je protispisnost iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP podana le, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Torej, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo dejansko imajo oziroma kot jo imajo izvorno. Gre za napako tehnične narave, torej zgolj za nepravilen prenos podatka iz listinskega gradiva v sodbo. Sodišče se pri protispisnosti ne opredeljuje in ne ocenjuje vrednosti posameznega dokaza, temveč zapis iz listine ali zapisnika napačno prenese v obrazložitev sodbe. Če je protislovje rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, temveč za zmotno dokazno oceno. Zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je podano, če je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma če ga ni ugotovilo (340. člen ZPP), z nadomestno sodbo ni dopustno sanirati. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je pritožbeni razlog iz 2. točke 1. odstavka 338. člena ZPP, zaradi katerega lahko pritožbeno sodišče pod zakonskimi pogoji spremeni ali razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Dodelitev izredne denarne socialne pomoči je namenjena za reševanje materialne ogroženosti, do katere je prišlo zaradi nastalih izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje, pa jih samska oseba z lastnimi dohodki oziroma dohodkom družine ne more pokriti. Ali gre za takšen dejanski stan, je v vsakem konkretnem primeru potrebno razčistiti in ugotoviti, ali je vlagatelj materialno ogrožen, in ali se je v takšnem položaju znašel iz razlogov, na katere ni mogel ali ne more vplivati, oziroma ali ima izredne stroške za preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.
ZUPJS v 28. členu določa, da je do subvencionirane najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju. Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine je ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, brez dohodka za delovno aktivnost, določenega skladno s predpisi, ki urejajo socialno-varstvene prejemke, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka in za znesek neprofitne najemnine, določene po predpisih, ki urejajo stanovanjske zadeve ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih. Ne glede na določbe zakona, ki ureja socialno-varstvene prejemke, se pri izračunu minimalnega dohodka najemnik in osebe, ki so navedene v najemni pogodbi, štejejo v družino. Subvencija najemnine se določi v višini, kot določa zakon, ki ureja stanovanjska razmerja. Navedeni predpis torej odkazuje na uporabo SZ-1.
ZPPreb člen 2.. ZUP člen 89, 89/2, 89/3, 89/5, 96.
pooblaščenec za vročitve - štipendija - bivanje v tujini - sprememba prebivališča
Ker tožnica na naslovu, ki ga je navedla v vlogi za priznanje državne štipendije, tako naslov stalnega prebivališča kot naslova začasnega prebivališča, dejansko ni prebivala, bi morala centru za socialno delo sporočiti spremembo stalnega prebivališča ali naslov za vročanje. Kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, se tožnica, ker tega ni storila, ne more uspešno sklicevati na to, da tožena stranka ni imela podlage za vročanje na naslovu stalnega prebivališča F. Po 96. členu ZUP mora v primeru, če stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, ki ga je postavila stranka, med postopkom spremeni svoje stalno ali začasno prebivališče, sedež oziroma naslov, ki ga je navedel v vlogi ali pooblastilu, o tem takoj obvestiti organ, ki vodi postopek (prvi odstavek).
Po določbi 89. člena ZUP bi tožnica (ki je bivala v tujini) morala imenovati pooblaščenca za vročanje in o tem obvestiti center za socialno delo. Ker tožnica tega ni storila in ker center za socialno delo ni bil obveščen o spremembi naslova, je dokumente tožnici pravilno v skladu z zakonom vročal na naslov stalnega prebivališča.
ZSV člen 100, 100/1, 100/3.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 6, 31, 31/2.. ZZZDR člen 124, 124/2.
plačilo institucionalnega varstva - preživninska obveznost otrok do staršev
Pri odločanju o plačilih institucionalnega varstva je center za socialno delo z drugim odstavkom 31. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev plačil socialnovarstvenih storitev pooblaščen, da lahko brez predhodnega soglasja plačnika določi višjo oprostitev, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja ali to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma tudi zavezanca. Pri uporabi prostega preudarka upošteva premoženjsko stanje, skrb za upravičenca in druge sorodnike, preživninske obveznosti do drugih, povečane življenjske stroške zaradi bolezni ali invalidnosti, bivalne okoliščine ali druge obveznosti po izvršljivem pravnem naslovu in podobne druge, primeroma določene okoliščine.
ZSDP-1 člen 43, 43/1, 108, 108/2, 108/2-6, 108/3.. ZUP člen 238, 238/3.
osnova za izračun nadomestila - starševsko nadomestilo - prispevki - odmera nadomestila - nova dejstva - pritožbeni postopek
ZUP v tretjem odstavku 238. člena določa, da v pritožbi lahko navaja pritožnik nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. V sporni zadevi so podatki obstajali že v času vodenja postopka pred prvostopenjskim organom. Ker je organ podatke pridobival po uradni dolžnosti, tožnica upravičeno novih dejstev in novih dokazov ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi, saj ta ni bila opravljena. Drugostopenjski organ bi moral dejstva in dokaze, na katere se je tožnica sklicevala v pritožbi, upoštevati v pritožbenem postopku, česar pa ni storil, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpodbijane odločbe odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost - diskrecijsko odločanje
Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči je eden izmed alternativno predpisanih pogojev, tudi materialna ogroženost. Materialna ogroženost v zakonu ni posebej definirana, temveč se, ker gre za pravni standard, ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega posameznega primera. Odločanje o izredni denarni socialni pomoči je diskrecijsko, kar pomeni, da organ odloča v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZUP v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.
denarna socialna pomoč - zavrženje pritožbe - elektronska oblika - elektronski podpis - socialni spori
Informacijski sistem za vlaganje vlog v elektronski obliki ni vzpostavljen za vse civilne sodne postopke. Zagotovljen le za področja insolventnosti, izvršilne postopke, za vodenje sodnega registra ter zemljiško knjižne zadeve. Za preostale civilne postopke, od pravdnih, delovno pravnih, upravnih do sodno socialnih ni sistemske opreme, ki bi omogočala vlaganje pritožb po elektronski poti na način, da bi bila pritožba izenačena pisni vlogi z lastnoročnim podpisom.
Čeprav ZPP sicer predvideva vlaganje vlog v elektronski obliki, ta možnost, razen za prej navedena specialna področja zaenkrat ni operacionalizirana. Za popolnost pritožbe, predpisane v 335. členu ZPP tako ne zadošča, da jo stranka pošlje na elektronski naslov, objavljen na spletni strani sodišča.
Po elektronski poti vložena pritožba ni vložena v skladu z 105.b členom ZPP, saj nima podpisa, ki bi ga bilo mogoče enačiti z lastnoročnim podpisom. Te pomanjkljivosti v pritožbenem postopku ni bilo mogoče odpravljati, saj je z 336. členom ZPP izključena uporaba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev in popravo, na kar je opozorjeno v pravnem pouku sklepa o zavrženju tožbe.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00027200
URS člen 17, 21, 34, 50, 50/1, 51. ZDZdr člen 2, 12, 12/1, 12/2, 39, 46, 46/1, 48, 74, 74/1, 75, 75/1, 75/2. ZNP-1 člen 28, 28/1.
socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - odstop od sodne prakse - prostorska stiska
Sodišče prve stopnje v sklepu ni pojasnilo, ali bo v nadaljevanju postopka pridobilo podatke, na podlagi katerih bo lahko ugotovilo, kateri zavod bo lahko v najboljši meri zagotovil terapevtsko obravnavo nasprotne udeleženke in ki bo hkrati lahko zagotovil varstvene pogoje za nasprotno udeleženko in druge stanovalce zavoda. Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da je storilo vsa potrebna materialnoprocesna dejanja že s tem, ko je prejelo odgovore zavodov, da so prezasedeni oziroma da ne morejo zagotoviti varnosti znotraj ustanove v primeru, če sprejmejo nasprotno udeleženko, glede na njene duševno zdravje. Tako postopanje sodišča prve stopnje ni pravilno. VSRS je v sklepu II Ips 95/2019 nakazalo možne načine, kako voditi te nepravdne postopke, od koga in katere podatke je treba pridobiti, ko nastopi težava pri namestitvi osebe z duševno motnjo v SVZ zaradi prezasedenosti zavodov, kar naj bi preprečilo, da bi sodišča z odločitvami v teh zadevah nedopustno posegala v človekove pravice teh oseb in stanovalcev zavoda. Opozorilo je, da si sodišče lahko pomaga s pozivom izvršilne veje (ministrstvu), ki naj navede dejanske možnosti za rešitev. Obravnavana zadeva je nepravdni postopek, kjer je položaj udeležencev manj formaliziran, kot npr. v pravdnem postopku. V postopku je zato mogoče pritegniti vse subjekte, ki sodišču lahko dajo za odločitev potrebne (koristne) podatke.
ZUP-UPB2 člen 9, 144, 144/1, 145, 145/1, 237, 237/2, 237/2-3.. ZŠtip člen 49.
državna štipendija - skrajšani ugotovitveni postopek - zaslišanje stranke
Izjema od načela zaslišanja stranke, torej ko stranki ni potrebno dati možnosti izjave o pravno pomembnih dejstvih in okoliščinah, velja za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku v primerih, določenih v 1. odstavku 144. člena ZUP. Organ lahko po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana; če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi; če je s predpisom določeno, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazi le posredno dokazujejo, in so dejstva oziroma okoliščine verjetno izkazane, iz vseh okoliščin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi; in če gre za nujne ukrepe v javnem interesu. Po 1. odstavku 145. člena ZUP se poseben ugotovitveni postopek izvede v vseh primerih, razen v primerih iz 144. člena tega zakona. Izvede se za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku lahko organ odloči, če za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev ali za to, da bi bila strankam dana možnost uveljavitve in zavarovanja njihovih pravic, ni potrebno opraviti nobenega dejanja. V nasprotnem primeru pa mora izvesti poseben ugotovitveni postopek.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/4, 399/4-1. ZFPPIPP-G člen 34, 34/3.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev zakonskih dolžnosti - prispevki za socialno varnost - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojna zakonska domneva - vestnost in poštenost
Glede naložitve plačila prispevkov za socialno varnost je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da dolžnik davčnemu organu ni predložil ustreznih obračunov v obdobju od junija 2012 do januarja 2014, zaradi česar mu je davčni organ naknadno z odločbami odmeril prispevke, ki skupaj presegajo znesek 4.000,00 EUR. Tako ravnanje je prvostopenjsko sodišče ocenilo kot nevestno in nepošteno, ker se je z njim dolžnik izognil davčni izvršbi. Davčna izvršba se namreč lahko opravi le na podlagi izvršilnega naslova, ki ga v primeru predloženega obračuna prispevkov za socialno varnost predstavlja sam izvršljiv obračun davka. Ker je imel dolžnik dejavnost registrirano od 31. 5. 2002 do 17. 2. 2014 in je bil zato zavezan za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost ter odgovoren za izpolnjevanje zakonskih dolžnosti, je njegovo ravnanje v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.
Iz zgoraj povzetih razlogov prvostopenjskega sodišča o obstoju ovire za odpust obveznosti, temelječe na zakonski domnevi iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP izhaja, da že zgolj neoddajanje obračunov prispevkov, ker pomeni kršitev zakonskih obveznosti, predstavlja zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Tako stališče bi bilo pravilno le v primeru, če bi šlo za neizpodbojno zakonsko domnevo zlorabe odpusta obveznosti, pa temu ni tako. Prvostopenjsko sodišče bi se zato moralo opredeliti do izjave dolžnika na upnikov ugovor, v kateri je navajal razloge za neobračun in neplačilo prispevkov za socialno varnost in s tem izpodbijal zakonsko domneva zlorabe odpusta obveznosti.
ZSVarPre v prvem odstavku 33. člena določa, da se ne glede na določbe tega poglavja lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti.
Navedeni člen torej določa, da pristojni organ (CSD) o priznanju pravice do izredne denarne socialne pomoči odloča po prostem preudarku. Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v več zadevah je trenutna materialna ogroženost pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran. CSD ga ugotavlja v vsakokratnem primeru posebej. Pri tem gre za diskrecijsko pravico CSD, ki lahko pri istem dejanskem stanju izmed več pravno enakih možnih odločitev izbere odločitev, ki jo za konkretni primer šteje kot najbolj primerno.
Postopki, ki tečejo v zvezi z izpraznitvijo stanovanja oziroma iz bivalne enote, ne morejo biti odločilni pri odločanju o priznanju pravice do izredne denarne socialne pomoči. Bistven je namreč odgovor na vprašanje, ali gre pri tožniku za materialno ogroženost oziroma ali izkazuje izredne stroške, kot je to določeno v prvem odstavku 33. člena ZSVarPre, ne pa, ali ima ustrezen prostor kamor bi lahko namestil pralni stroj.