Glede vprašanja, ali terjatev obstoji oziroma, ali bo tožnici terjatev zoper dolžnika nastala je bistveno že dejstvo, da je glede izpolnjevanja z zakonom določenih pogojev za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, bilo dokončno odločeno že v predsodnem upravnem postopku. Tožničin zahtevek za priznanje navedene pravice je bil zavrnjen. Ali je bila taka odločitev pravilna in zakonita, je predmet odločanja v sodnem sporu, v katerem sodišče presoja izpodbijani odločbi tožene stranke. V primeru odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče ne odloča po vsebini, torej ali tožnici pripada pravica ali ne, saj bi s tem prejudiciralo zadevo. Odločilno je zgolj dejstvo, da je bila pravica tožnici v predsodnem postopku zavrnjena ter nadalje, da v zadevi ne gre za stanje, da bi že iz izpodbijanih odločb tožene stranke izhajalo, da sta očitno nezakoniti oziroma, da bi bila v predsodnem postopku podana taka kršitev, ki bi že pred izvedenim postopkom presoje spornih odločb kazala na to, da bo stranka v sporu uspela. Navedeno pa ni podano. Ker verjetnost obstoja terjatve ni izkazana, je v tem primeru sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo.
ZUP člen 9, 138.. ZSV-UPB2 člen 100, 100/1, 100/3, 100/6.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 6, 9, 15, 18, 18/5.. ZZZDR-UPB1 člen 131b.
plačilo storitev za institucionalno varstvo - oprostitev plačila
Upravičenci in drugi zavezanci so po 1. odstavku 100. člena ZSV dolžni plačati storitve institucionalnega varstva. Na zahtevo upravičenca do socialno varstvene storitve odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve center za socialno delo v skladu z merili Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba). Skladno s 6. členom Uredbe pravico do oprostitve lahko uveljavljajo upravičenci in zavezanci, če ne morejo plačati celotne vrednosti opravljene storitve, po vrstnem redu plačil. Merila, od katerih je odvisna oprostitev, so vrednost opravljene storitve, višina ugotovljenega dohodka, meja socialne varnosti, plačilna sposobnost in prispevek k plačilu storitve (9. člen Uredbe). Primarno je storitev institucionalnega varstva dolžan plačati upravičenec sam, če oskrbnina presega njegovo plačilno sposobnost, ima pravico do oprostitve plačila. Višino oprostitve oziroma razliko je dolžan plačati zavezanec. Če je zavezancev več, pa vsi skupaj. Prispevki zavezancev se, razen v predpisanih primerih, določijo v razmerju, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost (5. odstavek 18. člena Uredbe). Plačilna sposobnost je določena v 15. členu Uredbe.
ZUP-UPB2 člen 66, 67.. ZUPJS člen 3, 10, 35, 35/2, 40, 51.. ZSVarPre člen 1a, 39.
denarna socialna pomoč - predsodni postopek - nepopolna vloga - podpis vloge
Čeprav je eden od družinskih članov tudi zakonec (10. členu ZUPJS) in se ga le izjemoma ne upošteva med družinske člane, med drugim tudi, če v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze (11. členu ZUPJS), formalne popolnosti zahteve za dodelitev denarne socialne pomoči, ni mogoče pogojevati s podpisom zakonca, še zlasti če zaradi dejanskega razpada življenjske skupnosti, ta vloge ne želi podpisati.
Torej je bila tožnikova zahteva, četudi je ni podpisala njegova žena in čeprav ni predložil dokazil o njenih dohodkih, popolna in posledično v predsodnem upravnem postopku nezakonito zavržena na podlagi 67. člena ZUP, ne da bi bila vsebinsko obravnavana.
ZUP člen 274, 279.. ZPIZ-1 člen 142.. ZSDP člen 102, 102/4.
dodatek za nego otroka - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ničnost - dodatek za pomoč in postrežbo
Pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, da razloga za izrek ničnosti odločbe v danem primeru ni. Odločba z dnem 5. 11. 2012 izdana s strani CSD se je izdala po uradni dolžnosti v skladu s četrtim odstavkom 102. člena ZDSP (v primerih, če se ugotovi, da so nastopile drugačne okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice iz tega zakona). Katere so bile te drugačne okoliščine, je sodišče pojasnilo.
izredna denarna socialna pomoč - vročanje - dejansko bivališče - sprememba prebivališča
V primeru, če tožnica na naslovu, ki ga je sama navedla v vlogah, dejansko ni prebivala, bi morala CSD sporočiti morebitne spremembe stalnega prebivališča ali naslova za vročanje. Ker tega ni storila, se ne more uspešno sklicevati na to, da ji odločbi nista bili vročeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00008633
ZPP člen 1. ZSV člen 100, 100/1, 100/4. ZZZDR člen 124. ZIZ člen 23. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 12. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2-3.
zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - ni upravna zadeva - civilnopravno razmerje - pristojnost civilnega sodišča - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - plačilo storitev institucionalnega varstva - odločba centra za socialno delo - individualni upravni akt - izvršljiv upravni akt - izvršba na podlagi verodostojne listine
Tožnik, dom starejših občanov, ki je izvajalec institucionalnega varstva, zahteva od toženca plačilo storitev, ki jih opravlja za njegovo mater (oskrbovanko). Sporna terjatev izvira iz civilnopravnega razmerja in je za odločanje pristojno sodišče v pravdnem postopku.
ZUPJS v 33. členu določa, da se ne glede na določbe tega poglavja, lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Za odločitev v zadevi je bistveno, da se stanje presoja glede na čas, ko je tožnik vložil vlogo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 16, 17, 19.. ZDoh-2 člen 20, 34, 80, 113, 113/3.
državna štipendija - materialni položaj - dohodek iz študentskega dela
Klljub temu, da je za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.
V materialnih predpisih ni pravne podlage za stališče, da bi morala imeti tožeča stranka (najemnik) prijavljeno stalno prebivališče v kraju, kjer leži nepremičnina (stanovanje), za katero uveljavlja subvencijo tržne najemnine.
URS člen 2, 50, 53, 53/3.. ZPIZ-1 člen 142.. ZSDP člen 81.
materialna škoda - dodatek za nego otroka - dodatek za pomoč in postrežbo - odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje - sprememba ustaljene prakse
S sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 92/2012 z dne 22. 3. 2012, s katero je bila spremenjena odločitev sodišča prve stopnje in tudi priznan dodatek za nego otroka, je bilo pojasnjeno, da je potrebno določbe obeh predpisov (ZSDP in ZPIZ-1) tolmačiti na način, da se dodatek za pomoč in postrežbo, priznan po določbah ZPIZ-1 (142. člen) in dodatek za nego priznan po določbah ZSDP (81. člen) medsebojno ne izključujeta. Do izdaje citirane sodbe ni obstajala sodna praksa v zvezi s tolmačenjem 142. člena ZPIZ-1, po katerem upravičenec, ki pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu in pravico do tega zakona po drugih predpisih, lahko uživajo le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere. Pred tem je bila ustaljena praksa, ki je bila vzpostavljena pri upravnih organih takšna, da se oba dodatka med seboj izključujeta.
Pravnomočna sodba opr. št. Psp 92/2012 z dne 22. 3. 2012 je bila očitno podlaga za drugačno postopanje prvo oz. drugotožene stranke, kar izhaja tudi iz dopisa z dne 16. 6. 2015. Zakaj je bil ta dopis posredovan šele v letu 2015, čeprav je bila sodba že v letu 2012 vročena prvotoženi stranki in zakaj je bilo ravnanje prvo in drugotožene stranke na podlagi te sodbe drugačno šele od leta 2015 dalje ne pa za obdobje pred tem, je ostalo nerazčiščeno tekom sojenja pred sodiščem prve stopnje. Gre za vprašanje spoštovanja pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo odločeno in tudi pojasnjeno, kako je potrebno tolmačiti sporne določbe materialnega prava, ki se nanašajo na vprašanja prejemanja dodatka po določbah ZPIZ-1 in po določbah ZSDP.
dodatek za izobraževanje zunaj stalnega bivališča - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo procesnega dejanja - fikcija vročitve - dejansko bivanje - Zoisova štipendija
Ttožnik se z odločbo z dne 16. 12. 2015, kljub temu, da je bila vročitev opravljena po določbi 87. člena ZUP na njegovo formalno prijavljeno stalno prebivališče, ki ga je tožnik navedel v vlogi za uveljavljanje Zoisove štipendije, ni mogel pravočasno seznaniti. Takšne vročitve ni mogoče šteti za veljavno. Namreč tožnik v obdobju od septembra 2015 do 23. 1. 2016 na tem naslovu dejansko ni živel in mu s takšnim načinom vročanja ni bilo omogočeno, da bi se pravočasno z vsebino odločbe seznanil in vložil pritožbo v roku 15 dneh od dneva, ko je bila opravljena fiktivna vročitev, to je 4. 1. 2016. Ker je vročanje ključno dejanje oz. opravilo v upravnem postopku, je vročitev ali fikcija vročitve pogoj, da imajo upravna pisanja dejansko nek pravni učinek vročitve. Glede na navedeno odločbe z dne 16. 12. 2015 vročene po četrtem odstavku 87. člena ZUP z dnem 4. 1. 2016, ni mogoče šteti za veljavno, pač pa vročitev odločbe z dne 23. 1. 2016. Posledično pa to pomeni, da je tožnik pritožbo zoper odločbo z dne 16. 12. 2015, dne 6. 2. 2016 vložil pravočasno in da procesna predpostavka za vrnitev zadeve v prejšnje stanje, ker ni izpolnjen pogoj zamude, ni izpolnjena. Takšen predlog je zato treba zavreči in ne zavrniti.
Določbe 6. odstavka 36. člena ZSVarPre torej ni mogoče uporabljati in razlagati tako, da se o socialno varstvenih prejemkih, ko je nova odločba izdana šele po 1. 4., o pravicah iz javnih sredstev pa je že odločeno z veljavno in pravnomočno odločbo, lahko odloča za nazaj, vse od 1. 4. dalje, temveč le za naprej, od izdaje nove odločbe dalje.
Ker ZSVarPre v 6. odstavku 36. člena ne daje zakonske podlage za poseg v pravnomočno odločbo, posledično ni mogoče uporabiti 44. člena ZUPJS, ki določa dolžnost vrnitve neupravičeno prejetih javnih sredstev. Po tej določbi ZUPJS so javna sredstva, ki jih je oseba prejela na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila na podlagi 43. člena tega zakona ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ali zakona, ki ureja posamezno pravico iz javnih sredstev, odpravljena oziroma razveljavljena, v višini razlike med prejeto višino javnih sredstev in višino javnih sredstev, do katerih je upravičena na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva in jih je oseba dolžna vrniti. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, v obravnavanem primeru ne gre niti za stanje iz 43. člen ZUPJS, ko bi tožnik relevantne podatke prikazoval lažno ali bi jih zamolčal ali ne bi pravočasno sporočil podatkov ali bi sporočil neresnične podatke in bi do razveljavitve odločbe prišlo iz razlogov na njegovi strani. Ker vračilo neupravičeno prejetih javnih sredstev oziroma pogoje za njihovo vračilo, ki torej v obravnavnem primeru niso izpolnjeni, ZUPJS ureja specialno, ni mogoče uporabiti splošnih obligacijskih pravil o neupravičeni pridobitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00006908
SZ-1 člen 121, 121/3, 121/4, 121/5, 121a, 121a/1, 121b, 121b/2, 121b/5. ZUPJS člen 28, 28/2. ZPP člen 299, 299/2.
plačnik - neprofitna najemnina za stanovanje - neprofitna in tržna najemnina - subvencija tržne najemnine - finančna izravnava - razmerje med občino in državo
Po sprejetju novele SZ-1A je imel najemnik tržnega stanovanja pravico le do subvencije za razliko med tržno in neprofitno najemnino. S sprejetjem in uveljavitvijo ZUPJS v letu 2010 se je položaj spremenil tako, da je najemnik tržnega stanovanja, če je bil upravičen do subvencioniranja najemnine, pridobil tudi pravico do subvencioniranja še tistega dela (sicer tržne) najemnine, ki je ustrezal najemnini za neprofitna stanovanja.
Zneske subvencij v teku koledarskega leta v celoti plačuje občina v korist najemnikov. Po koncu leta pa lahko zahteva polovico takšnih zneskov od Republike Slovenije. Prvi in tretji stavek petega odstavka 121.b člena SZ-1 pri tem ne delata nobene razlike med delom, ki se nanaša na neprofitno najemnino in tistim, ki se nanaša na razliko med neprofitno in tržno najemnino. Republika Slovenija je dolžna povrniti polovico plačanih subvencij.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da sta bili izpodbijani dokončni odločbi tožene stranke 29. 4. 2014 odposlani na naslov tožničine pooblaščenke in da je po preteku 21 dni od dneva odpreme nastopila fikcija vročitve.
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb na odločilna dejstva sodišče prve stopnje ni odgovorilo, ampak je v celoti sledilo izpodbijanima odločbama in jih štelo za pravilni in zakoniti. Pri tem je spregledalo, da je tožnica do 11. 7. 2015 imela formalno prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji. Sodišče je nekritično kot relevantno štelo samo to, da je tožnica v času šolanja, pri čemer ji je bila Zoisova štipendija priznana za šolanje v tujini, imela začasno prebivališče v tujini.
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00007610
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4.. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1.
začasna odredba - denarna socialna pomoč
Tožnica s tožbo izpodbija odločbi tožene stranke in uveljavlja priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji bo sodišče preverjalo v sodnem postopku, torej ob presoji izpodbijanih odločb tožene stranke. Z začasno odredbo praviloma ni mogoče urejati vprašanj, ki so predmet spora o glavni stvari. V zadevi ne gre za stanje kot je urejeno v 1. alineji prvega odstavka 70. člena, torej da bi se odložila izvršitev izpodbijanega upravnega akta (tožnici namreč pravica do denarne socialne pomoči z izpodbijanim upravnim aktom ni bila priznana). Odprto je zgolj vprašanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, da se še pred odločitvijo o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb tožene stranke, toženi stranki naloži začasno plačilo dajatve, torej denarne socialne pomoči (2. alineja prvega odstavka 70. člena ZDSS-1). V zvezi z navedenim pa je pri presoji skladno s četrtim odstavkom 70. člena ZDSS-1 potrebno uporabiti določbe ZIZ.
ZSVarPre člen 36, 36/5, 36/6, 52, 54.. ZPIZ-1 člen 60.. ZPIZ-2 člen 63.
varstveni dodatek - trajna nezmožnost za delo - I. kategorija invalidnosti
Tožnica izpolnjuje z zakonom določene pogoje za priznanje pravice do trajnega varstvenega dodatka. Bistven v tej zadevi je bil odgovor na vprašanje, ali se tožnica šteje kot trajno nezmožna za delo. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno opozorilo na že izdano mnenje invalidske komisije I. stopnje z dne 17. 7. 1996, ki je ocenila, da je tožnica invalid I. kategorije invalidnosti od 17. 7. 1996 dalje. Pri tožnici je bila tudi ugotovljena telesna okvara v višini 90 % in sicer od 8. 5. 1996 dalje. Prva kategorija invalidnosti pa skladno z določbami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (63. člena ZPIZ-2 oziroma 60. člen ZPIZ-1) pomeni, da zavarovanec v tem primeru zaradi zdravstvenega stanja ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela. Tako tudi ZSVarPre v 54. členu izrecno določa, da trajno nezmožnost za delo v postopku ugotavljanja upravičenosti do varstvenega dodatka, ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pogoj trajne nezmožnosti za delo, kot je določen v 5. odstavku 36. člena ZSVarPre je tako izpolnjen.
ZFPPIPP člen 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-1. OZ člen 5. ZDavP-2 člen 145, 353. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 33, 133.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - namen odpusta obveznosti - izpodbojna zakonska domneva - vestnost in poštenost - pravni standard - davki in prispevki
Po določbi iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP velja izpodbojna zakonska domneva, da navedeno ravnanje stečajnega dolžnika (pasivnost pri oddaji podatkov, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov) predstavlja zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Ker pa je domneva izpodbojna, lahko stečajni dolžnik izpodbija dejansko stanje, ki ga ustvarja domneva ter dokazuje, da odpust njegovih obveznosti ni v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.
ZUPJS člen 37a.. ZSDP-1 člen 57, 57/3.. ZUP člen 57, 96.
prepozna pritožba
Glede na to, da je tožnica na vlogi za uveljavljanje pravic iz starševskega varstva navedla naslov stalnega prebivališča in kot je izpovedala sama, ima na naslovu stalnega prebivališča urejen hišni predalčnik in tudi ni mogoče, da bi pošto prevzel kdo drug, je Center za socialno delo pravilno odločbo in sklep z dne 10. 2. 2016 tožnici poslal na naslov stalnega prebivališča. Upravni organ namreč stranki skladno z določbo 96. člena ZUP vroča pisanje na naslov, ki ga stranka sama navede. Zato tudi v konkretnem primeru ni bilo nobene podlage, da bi tožena stranka poizvedovala, kje ima tožnica naslov za vročanje.
Ob nespornem dejstvu, da je bila odločba in sklep Centra za socialno delo z dne 10. 2. 2016 odpremljena isti dan 10. 2. 2016 na naslov stalnega prebivališča tožnice in da je imela pravilen pravni pouk, se skladno s 57. členom ZSDP-1 in enako skladno s 37. a členom ZUPJS, odločba šteje za vročeno 2. 3. 2016, rok 15 dni za pritožbo pa je potekel 17. 3. 2016. S potekom tega datuma je odločba in sklep z dne 10. 2. 2016 postala dokončna in pravnomočna. Zato je bila pritožba, ki jo je tožnica vložila 30. 5. 2016, vložena po izteku roka in prepozno.
ZŠtip-1 člen 11, 13, 21, 22, 22/1, 22/3, 24, 24/4.. - člen 16, 16/2.
Zoisova štipendija - izjemni dosežki
Ker so bila po merilu povprečne ocene, torej z upoštevanjem vseh vlagateljev, ki so v skupini OŠ za šolsko leto 2016/2017, dosegli povprečno oceno 5 in manj kot 4,5 točke za izjemne dosežke, presežena sredstva, ki so ostala nerazdeljena po razvrščanju po merilu izjemnega dosežka, torej 4,5 točke za izjemne dosežke in 4,7 za povprečno oceno, je bil preostanek utemeljeno razdeljen med skupino SŠ. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica izpolnila vstopne pogoje za dodelitev Zoisove štipendije, ni pa dosegla meje, ki je bila v šolskem letu 2016/2017 v skupini OŠ pogoj za njeno dodelitev, je pravilen. Posledično je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb in priznane Zoisove štipendije utemeljeno zavrnjen.