ZPIZ-2 člen 406.. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 22.. ZUP člen 274, 274/2, 277, 279, 279/1, 279/1-6.. ZMEPIZ-1 člen 115a, 115b.
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - ničnost - razveljavitev po nadzorstveni pravici - družbeništvo v zasebni družbi
V obravnavanem primeru je rok za izdajo odločbe po nadzorstveni pravici zaradi razloga po 2. odstavku 274. člena ZUP, torej zaradi očitno zmotno uporabljenega materialnega prava, že potekel. Odločba z dne 14. 8. 2012 je bila tožniku vročena 3. 9. 2012, zato je bilo odločbo po 2. odstavku 274. člena ZUP mogoče izdati le do vključno 3. 9. 2013. Iz tega razloga je bil predlog za razveljavitev odločbe z dne 14. 8. 2012 po nadzorstveni pravici zakonito zavržen.
V 279. členu ZUP so določeni razlogi za izrek ničnosti odločbe. Med drugim se za nično izreče po 6. točki 1. odstavka tega člena ZUP odločba, v kateri je takšna nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Pomeni, da mora biti v ZUP ali v kakšnem drugem zakonu določena nepravilnost izrecno opredeljena kot ničnostni razlog. V odločbi z dne 14. 8. 2012 ni takšne nepravilnosti. Niti v 406. členu ZPIZ-2 ali 115. a ali 115. b členu ZMEPIZ-1 niti v kakšni drugi določbi ZPIZ-2 ali ZMEPIZ-1 namreč ni določeno, da bi razlogi, ki jih tožnik uveljavlja, imeli za posledico ničnost odločbe. To pa je za odločitev v zvezi z vtoževano ničnostjo odločbe edino pomembno. Razlog, določen v 6. točki 1. odstavka 279. člen ZUP, da bi se odločba z dne 14. 8. 2012 lahko izrekla za nično, ni podan.
ZDSS-1 člen 58, 63, 63/1, 67, 81, 82.. ZŠtip člen 24, 24/1, 24/1-1.. URS člen 14.. - člen 3, 10.. ZOsn-UPB3 člen 10.
Zoisova štipendija - povprečna ocena - športna vzgoja - pasivna legitimacija - enakost pred zakonom - osnovna šola
V socialnih sporih je pasivno legitimiran tisti organ oziroma nosilec javnih pooblastil, ki je izdal akt, s katerim se je upravni postopek končal oziroma, ki je izdal dokončno odločbo. Zoper posamični upravni akt, izdan na prvi stopnji, je praviloma dovoljena pritožba, o kateri odloči drugostopenjski organ z dokončno odločbo. Prvotoženec je z izpodbijano prvostopenjsko odločbo z dne 18. 10. 2012 zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravice do Zoisove štipendije, vendar je na njeno pritožbo dokončno odločbo z dne 4. 6. 2013 izdal drugotoženec, torej Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To pomeni, da Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije kot prvostopenjski organ, v tem sporu ni pasivno legitimiran.
Zakonodajalčevo polje proste presoje pri urejanju vprašanj s področja gospodarske in socialne politike, kamor sodi tudi pravica do Zoisove štipendije, je še posebej široko in ima na področju socialne varnosti široko polje samostojnega odločanja. V tem okviru so določeni tudi pogoji za priznanje Zoisove štipendije, med njimi tudi pogoj dosežene povprečne ocene pri vseh obveznih predmetih v zaključnem razredu osnovne šole. Tako določen pogoj dosežene povprečne ocene je po stališču pritožbenega sodišča skladen z namenom dodeljevanja Zoisovih štipendij, ki so kot dopolnilni prejemek namenjene kritju stroškov v zvezi izobraževanjem najbolj nadarjenih in talentiranih dijakov in študentov, ter njegova logična posledica.
Telesna višina 158 cm in nošenje očal sicer po stališču pritožbenega sodišča načeloma ne predstavljata takšnih telesnih značilnosti, zaradi katerih pri predmetu športna vzgoja ne bi bilo mogoče doseči najvišje končne ocene. Bistveno pa je, da je imela tožnica, če bi bili podani utemeljeni razlogi, možnost uveljavljati oprostitev sodelovanja pri tem predmetu.
Ker tožnica z doseženo povprečno oceno 4,91 ni izpolnila pogojev iz 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZŠtip in 10. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij za priznanje pravice do Zoisove štipendije, je bil z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb in priznanje Zoisove štipendije zoper drugotoženca utemeljeno zavrnjen.
denarna socialna pomoč - brezposelna oseba - aktivni iskalec zaposlitve - izbris iz evidence brezposelnih
Tožnik v spornem obdobju ni bil voden v evidenci brezposelnih oseb in ni bil aktivni iskalec zaposlitve, zato ni upravičen do denarne socialne pomoči (28. člen ZSVarPre) in posledično tudi ne do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (29. člen ZUPJS).
Prvostopni organ je z odločbo z dne 8. 1. 2013 odločil o varstvenem dodatku in ga tožniku priznal v višini 223,60 EUR za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 21. 10. 2016 tožnik varstvenega dodatka v takšni višini ni izpodbijal, pač pa je vztrajal, da mu varstveni dodatek za sporno obdobje ni bil izplačan. Postavljen tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna varstveni dodatek v višjem znesku in odpravi izpodbijani odločbi, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Glede na to, da višina varstvenega dodatka niti ni bila več sporna, posledično pa tudi ne citirani odločbi, s katerima je bilo odločeno o varstvenem dodatku, bi sodišče tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa lahko zavrglo.
ZPP člen 310, 310/1, 339, 339/2, 339/2-14.. ZDSS-1 člen 81, 82.
denarna socialna pomoč - bistvena kršitev določb postopka - brez razloga o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka sodbe ob odpravi dokončne odločbe z dne 30. 5. 2016 spremenilo prvostopenjsko odločbo z dne 24. 6. 2016 tako, da je v nekaterih odstavkih izreka te odločbe dodalo besedilo oziroma datume, v nekaterih odstavkih izreka besedilo izreka nadomestilo z novim, v nekatere odstavke izreka pa ni posegalo. Tako oblikovan izrek sodbe, ki torej delno nadomešča, delno dopolnjuje, delno pa potrjuje izrek izpodbijane odločbe, je nejasen in nerazumljiv, posledično pa tudi neizvršljiv, saj ni jasno, o čem in kaj je sodišče prve stopnje sploh odločilo. To je razvidno šele iz obrazložitve sodbe, ki pa ne postane pravnomočna. Izpodbijani ugoditveni del izreka sodbe je zato nerazumljiv, zaradi česar izpodbijane sodbe v tem delu objektivno ni mogoče niti preizkusiti.
Tožnik je s prejeto nagrado lavreat na mednarodnem glasbenem tekmovanju v tujini izpolnil pogoj izjemnega dosežka iz 24. člena Zštip-1. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo, tožniku priznalo pravico do Zoisove štipendije v študijskem letu 2015/2016, tožencu pa naložilo izdajo odmerne odločbe.
denarna socialna pomoč - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - akt soglasja
Tožnica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ki je potrdilo odločitev tožene stranke, da se tožnici prepove odtujiti in obremeniti nepremičnine ter da se prepoved odtujitve in obremenitve zaznamuje v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije. Zakonska podlaga za takšno postopanje je podana v sedmem odstavku 36. člena ZSVarPre, po katerem se pri vlagatelju, ki je v zadnjih treh letih prejel denarno socialno pomoč najmanj 24-krat, prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine in se prepoved vpiše v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenijo. S takšno prepovedjo je seznanjen vsak uživalec denarne socialne pomoči, ki jo je v zadnjih treh letih prejel več kot 24-krat. Izjava o seznanjenosti je sestavni del vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V zvezi s soglasjem je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da gre v tem primeru za postopanje po sedmem odstavku 36. člena ZSVarPre, torej za upravičence, ki so denarno socialno pomoč prejeli najmanj 24-krat. V teh primerih pa se ne uporablja določba 2. točke drugega odstavka 27. člena ZSVarPre, kar pomeni, da soglasje ni potrebno.
ZUPJS člen 10, 23, 23/1, 42, 42/3, 43.. ZŠtip člen 95, 95/1, 95/1-5.
državna štipendija - mirovanje pravice - dohodki - družinski član - prenehanje upravičenosti - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Tožničina sestra je 8. 1. 2015 dopolnila starost 26 let, s čimer je dolžnost staršev preživljanja prenehala. Posledično je ni več mogoče šteti med tožničine družinske člane po 10. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kar predstavlja spremembo, ki lahko vpliva na upravičenost do pravice iz javnih sredstev.
Ker dohodek na družinskega člana tožnice, ki je po odločbi z dne 24. 10. 2014 prejemala štipendijo, od 8. 1. 2015, ko je prišlo do spremembe števila družinskih članov po ZUPJS, presega cenzus za dodelitev štipendije, od 1. 2. 2015 dalje pravica do državne štipendije po 5. alineji 95. člena ZŠtip-1 miruje in se ne izplačuje.
institucionalno varstvo - preživninska obveznost - polnoletni otrok - starši
V zadevi je sporno, ali obstaja preživninska obveznost tožnice do mame, upoštevaje določbo drugega odstavka 124. člena ZZZDR, po katerem je polnoleten otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Skladno z drugim odstavkom istega člena polnoleten otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Za odločitev je zato bistveno, ali je tožnica dokazala, da njena mati iz neupravičenih razlogov ni izpolnjevala preživninskih obveznosti do tožnice. Le v tem primeru bi bila namreč tožnica prosta obveznosti plačila prispevka za institucionalno varstvo. Tudi po stališču pritožbenega sodišča tožnici tega ni uspelo dokazati.
V Sloveniji niso bile izčrpane možnosti za zdravljenje, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini utemeljeno zavrnilo.
ZŠtip-1 člen 18, 18/3, 24, 26. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 17.
Zoisova štipendija - začasno prebivališče - exceptio illegalis - dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij je v 17. členu določil, da štipendistu dodatek za bivanje pripada, če ima med drugim od prvega dne šolskega oziroma študijskega leta v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča. Pravilnik oži pravico do dodatka za bivanje k Zoisovi štipendiji, kot jo na zakonski ravni ureja ZŠtip-1. ZŠtip-1 za dodelitev obravnavanega dodatka določa le pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v kraju izobraževanja, ne pa, da mora biti prijavljeno na prvi šolski dan. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno uporabilo t. i. inštitut exceptio illegalis, odklonilo uporabo nezakonitega 17. člena Pravilnika in odločilo neposredno na podlagi ZŠtip-1, tako da je do dodatka k štipendiji ob izpolnjevanju z zakonom predpisanih pogojev upravičen tudi študent, ki začasno prebivališče v kraju izobraževanja ne prijavi prav na prvi šolski dan, temveč kasneje, in sicer od dneva prijavljenosti dalje.
Služnost stanovanja, torej le rabe in uživanja stanovanja, ne predstavlja takšnega bremena oziroma obveznosti, kot je določena v 3. odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih, da bi bil lastnik stanovanja užitkarju zavezan plačevati institucionalno varstvo ali zagotavljati oskrbo na domu, torej oskrbo in pomoč v različnih oblikah v primeru bolezni ali starosti. Takšna zaveza bi morala biti dogovorjena. Ker si je upravičenka v darilni pogodbi z zavezancem (sinom) izgovorila le osebno služnostno pravico užitka na podarjenem solastninskem deležu na določeni nepremičnini, ni pa si izgovorila ničesar drugega, obdarjenec pa se ni zavezal k ničemur, niti k zagotavljanju oskrbe na domu, niti k kakršnemu koli nudenju pomoči v primeru starosti ali bolezni, za vrednotenje služnosti stanovanja v solastninskem deležu podarjene nepremičnine pri določitvi prispevka zavezanca v 3. odstavku 18. člena Uredbe ni podlage. V konkretnem primeru zato velja 5. odstavek 18. člena Uredbe in določanje prispevkov zavezancev, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost.
denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - zamuda
Ali je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zneska 17,99 EUR za obdobje od 21. 1. 2016 do 19. 2. 2016, je odvisno od tega, ali je tožena stranka z izplačilom bila v zamudi. Ker je tožniku bila nova višina denarne socialne pomoči priznana šele z odločbo z dne 10. 2. 2016 in je prvo izplačilo po tej odločbi bilo 19. 2. 2016, tožena stranka ni bila v zamudi, saj je pravica nastala šele z izdajo nove odločbe. Tožniku je bil tako novi, višji znesek denarne socialne pomoči, izplačan skladno z odločbo z dne 10. 2. 2016, in ker toženka z izplačilom ni bila v zamudi, tožniku tudi ne gredo zamudne obresti.
URS člen 22.. ZPP člen 140, 140/1, 140/2, 140/3, 141, 142, 143.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - vročitev sodnih pisanj - fikcija vročitve - odsotnost pravdne stranke - daljša odsotnost
Ker je bil toženec odsoten za daljši čas, in sicer se je nahajal v tujini, niti fiktivna vročitev tožbe niti vročitev vabila družinskemu članu ni bila pravilna. Tožencu je bil zato onemogočeno, da uresniči svojo pravico do izjave v postopku.
znižanje plačila vrtca - obnova postopka - predlog - rok za vložitev predloga - subjektivni rok
Tožeči stranki odločba Centra za socialno delo glede plačila za program vrtca ni bila vročena. Iz okoliščin primera tudi ni mogoče ugotoviti, da je tožeča stranka za to odločbo in njeno vsebino zvedela, ko je bila ta vnesena v distribucijski modul. Dejstvo, da imajo vsi, ki morajo izvrševati odločbe, možnost vpogleda v modul, ne daje podlage za zaključek, da se je tožeča stranka z odločbo z dne 2. 9. 2014 seznanila, ko je bila vnesena v distribucijski modul (dne 2. 9. 2014). Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je odpravilo izpodbijane odločbe tožene stranke in zadevo vrnilo Centru za socialno delo v ponovno upravno odločanje, saj je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka skladno s četrtim odstavkom 261. člena ZUP v roku enega meseca, torej pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
VSL0086759
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 8.
oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – mesečni dohodek na družinskega člana – minimalni dohodek – kriterij za upravičenost do brezplačne pravne pomoči
Brezplačna pravna pomoč in upravičenost do oprostitve plačila sodne takse sta socialna korektiva, ki ju ni mogoče enačiti. Ker pa se z obema zagotavlja pomoč socialno šibkim pri uresničevanju pravice do sodnega varstva, je z zakonom predpisan minimalni dohodek oz. njegov dvakratnik, ki je določen kot kriterij za upravičenost do brezplačne pravne pomoči, lahko v pomoč pri presoji, ali bodo sredstva, s katerimi se preživljajo tožnik in družina, s plačilom sodne takse znatno zmanjšana.
- člen 6, 15, 16, 18, 19, 19/2, 31, 31/2.. ZSV-UPB2 člen 99, 100, 100/1.. ZUP-UPB2 člen 6, 6/2, 7. ZZZDR-UPB1 člen 124.
institucionalno varstvo
V obravnavanem predsodnem upravnem postopku so ostala pravno relevantna dejstva, zaradi katerih je prišlo do zavezanosti občine h kritju razlike do polne vrednosti institucionalnega varstva, nerazčiščena. Plačilna sposobnost zavezanca ni bila ugotavljana, niti ni bilo postopano po 7. členu ZUP, v kolikor bi se izkazali razlogi za njegovo morebitno oprostitev plačila. V ponovljenem upravnem postopku bo zato potrebno postopati v skladu z materialnopravnim stališčem in napotili pritožbenega sodišča.
Ker tožnica letnika, za katerega je prejemala Zoisovo štipendijo, ni uspešno zaključila, hkrati pa je brez soglasja štipenditorja spremenila tudi izobraževalni program, za katerega ji je bila dodeljena, je prenehalo štipendijsko razmerje. Zato je štipendijo dolžna vrniti.
delno plačilo za izgubljeni dohodek - nega in varstvo otroka - zapustitev trga dela
Za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: da eden od staršev ali druga oseba zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega in da gre za nego in varstvo otroka, kot je opredeljen v 3. odstavku 79. člena tega zakona. Vprašanje, kdaj oseba zapusti trg dela, je ZSDP-1 razširil tako, da je kot enega od možnih primerov določil, da oseba zapusti trg dela, če ni več zavarovana za starševsko varstvo v skladu z 8. členom tega zakona. Pogoji so določeni alternativno. Če je izpolnjen že en izmed pogojev, določenih v 4. odstavku 83. člena ZSDP-1, se šteje, da je oseba zapustila trg dela, vendar pa je potrebno ugotoviti, ali je trg dela zapustila zaradi nege in varstva otroka iz 3. odstavka 79. člena ZSDP-1, kot je to določeno v 1. odstavku 83. člena ZSDP-1. Pri tožničini hčeri gre za otroka iz 3. odstavka 79. člena ZSDP-1. Ker sodišče ni ugotavljalo, ali tožnica ni več zavarovana za starševsko varstvo v skladu z 8. členom tega zakona, in če ni več, od kdaj dalje ter zaradi katerega razloga, je pritožbeno sodišče zavrnilno sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Za uporabo tega instituta morajo biti izpolnjene določene predpostavke. Ena izmed teh predpostavk je tudi obnovitveni razlog, in sicer eden izmed razlogov, ki so navedeni v 260. členu ZUP. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v konkretnem primeru ni podan noben obnovitveni razlog, določen v 260. členu ZUP.
Ravnanje pritožbenega organa, ko dve pritožbi ni združil v eno odločanje, ne pomeni take nepravilnosti, da bi zaradi tega bila sama odločba nična. Po 6. točki 279. člena ZUP se namreč za nično izreče odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Pritožba ne navaja, v čem bi imelo ravnanje tožene stranke znake prisiljenja, izsiljevanja in drugega, kakor to določa 5. točka prvega odstavka 279. člena ZUP, niti ne priloži obsodilne sodbe, ki bila potrebna za obstoj 2. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.