denarna socialna pomoč - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - akt soglasja
Tožnica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ki je potrdilo odločitev tožene stranke, da se tožnici prepove odtujiti in obremeniti nepremičnine ter da se prepoved odtujitve in obremenitve zaznamuje v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije. Zakonska podlaga za takšno postopanje je podana v sedmem odstavku 36. člena ZSVarPre, po katerem se pri vlagatelju, ki je v zadnjih treh letih prejel denarno socialno pomoč najmanj 24-krat, prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine in se prepoved vpiše v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenijo. S takšno prepovedjo je seznanjen vsak uživalec denarne socialne pomoči, ki jo je v zadnjih treh letih prejel več kot 24-krat. Izjava o seznanjenosti je sestavni del vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V zvezi s soglasjem je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da gre v tem primeru za postopanje po sedmem odstavku 36. člena ZSVarPre, torej za upravičence, ki so denarno socialno pomoč prejeli najmanj 24-krat. V teh primerih pa se ne uporablja določba 2. točke drugega odstavka 27. člena ZSVarPre, kar pomeni, da soglasje ni potrebno.
ZUPJS člen 10, 23, 23/1, 42, 42/3, 43.. ZŠtip člen 95, 95/1, 95/1-5.
državna štipendija - mirovanje pravice - dohodki - družinski član - prenehanje upravičenosti - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Tožničina sestra je 8. 1. 2015 dopolnila starost 26 let, s čimer je dolžnost staršev preživljanja prenehala. Posledično je ni več mogoče šteti med tožničine družinske člane po 10. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kar predstavlja spremembo, ki lahko vpliva na upravičenost do pravice iz javnih sredstev.
Ker dohodek na družinskega člana tožnice, ki je po odločbi z dne 24. 10. 2014 prejemala štipendijo, od 8. 1. 2015, ko je prišlo do spremembe števila družinskih članov po ZUPJS, presega cenzus za dodelitev štipendije, od 1. 2. 2015 dalje pravica do državne štipendije po 5. alineji 95. člena ZŠtip-1 miruje in se ne izplačuje.
institucionalno varstvo - preživninska obveznost - polnoletni otrok - starši
V zadevi je sporno, ali obstaja preživninska obveznost tožnice do mame, upoštevaje določbo drugega odstavka 124. člena ZZZDR, po katerem je polnoleten otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Skladno z drugim odstavkom istega člena polnoleten otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Za odločitev je zato bistveno, ali je tožnica dokazala, da njena mati iz neupravičenih razlogov ni izpolnjevala preživninskih obveznosti do tožnice. Le v tem primeru bi bila namreč tožnica prosta obveznosti plačila prispevka za institucionalno varstvo. Tudi po stališču pritožbenega sodišča tožnici tega ni uspelo dokazati.
V Sloveniji niso bile izčrpane možnosti za zdravljenje, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini utemeljeno zavrnilo.
ZŠtip-1 člen 18, 18/3, 24, 26. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 17.
Zoisova štipendija - začasno prebivališče - exceptio illegalis - dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij je v 17. členu določil, da štipendistu dodatek za bivanje pripada, če ima med drugim od prvega dne šolskega oziroma študijskega leta v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča. Pravilnik oži pravico do dodatka za bivanje k Zoisovi štipendiji, kot jo na zakonski ravni ureja ZŠtip-1. ZŠtip-1 za dodelitev obravnavanega dodatka določa le pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v kraju izobraževanja, ne pa, da mora biti prijavljeno na prvi šolski dan. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno uporabilo t. i. inštitut exceptio illegalis, odklonilo uporabo nezakonitega 17. člena Pravilnika in odločilo neposredno na podlagi ZŠtip-1, tako da je do dodatka k štipendiji ob izpolnjevanju z zakonom predpisanih pogojev upravičen tudi študent, ki začasno prebivališče v kraju izobraževanja ne prijavi prav na prvi šolski dan, temveč kasneje, in sicer od dneva prijavljenosti dalje.
Služnost stanovanja, torej le rabe in uživanja stanovanja, ne predstavlja takšnega bremena oziroma obveznosti, kot je določena v 3. odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih, da bi bil lastnik stanovanja užitkarju zavezan plačevati institucionalno varstvo ali zagotavljati oskrbo na domu, torej oskrbo in pomoč v različnih oblikah v primeru bolezni ali starosti. Takšna zaveza bi morala biti dogovorjena. Ker si je upravičenka v darilni pogodbi z zavezancem (sinom) izgovorila le osebno služnostno pravico užitka na podarjenem solastninskem deležu na določeni nepremičnini, ni pa si izgovorila ničesar drugega, obdarjenec pa se ni zavezal k ničemur, niti k zagotavljanju oskrbe na domu, niti k kakršnemu koli nudenju pomoči v primeru starosti ali bolezni, za vrednotenje služnosti stanovanja v solastninskem deležu podarjene nepremičnine pri določitvi prispevka zavezanca v 3. odstavku 18. člena Uredbe ni podlage. V konkretnem primeru zato velja 5. odstavek 18. člena Uredbe in določanje prispevkov zavezancev, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost.
denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - zamuda
Ali je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zneska 17,99 EUR za obdobje od 21. 1. 2016 do 19. 2. 2016, je odvisno od tega, ali je tožena stranka z izplačilom bila v zamudi. Ker je tožniku bila nova višina denarne socialne pomoči priznana šele z odločbo z dne 10. 2. 2016 in je prvo izplačilo po tej odločbi bilo 19. 2. 2016, tožena stranka ni bila v zamudi, saj je pravica nastala šele z izdajo nove odločbe. Tožniku je bil tako novi, višji znesek denarne socialne pomoči, izplačan skladno z odločbo z dne 10. 2. 2016, in ker toženka z izplačilom ni bila v zamudi, tožniku tudi ne gredo zamudne obresti.
URS člen 22.. ZPP člen 140, 140/1, 140/2, 140/3, 141, 142, 143.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - vročitev sodnih pisanj - fikcija vročitve - odsotnost pravdne stranke - daljša odsotnost
Ker je bil toženec odsoten za daljši čas, in sicer se je nahajal v tujini, niti fiktivna vročitev tožbe niti vročitev vabila družinskemu članu ni bila pravilna. Tožencu je bil zato onemogočeno, da uresniči svojo pravico do izjave v postopku.
znižanje plačila vrtca - obnova postopka - predlog - rok za vložitev predloga - subjektivni rok
Tožeči stranki odločba Centra za socialno delo glede plačila za program vrtca ni bila vročena. Iz okoliščin primera tudi ni mogoče ugotoviti, da je tožeča stranka za to odločbo in njeno vsebino zvedela, ko je bila ta vnesena v distribucijski modul. Dejstvo, da imajo vsi, ki morajo izvrševati odločbe, možnost vpogleda v modul, ne daje podlage za zaključek, da se je tožeča stranka z odločbo z dne 2. 9. 2014 seznanila, ko je bila vnesena v distribucijski modul (dne 2. 9. 2014). Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je odpravilo izpodbijane odločbe tožene stranke in zadevo vrnilo Centru za socialno delo v ponovno upravno odločanje, saj je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka skladno s četrtim odstavkom 261. člena ZUP v roku enega meseca, torej pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
VSL0086759
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 8.
oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – mesečni dohodek na družinskega člana – minimalni dohodek – kriterij za upravičenost do brezplačne pravne pomoči
Brezplačna pravna pomoč in upravičenost do oprostitve plačila sodne takse sta socialna korektiva, ki ju ni mogoče enačiti. Ker pa se z obema zagotavlja pomoč socialno šibkim pri uresničevanju pravice do sodnega varstva, je z zakonom predpisan minimalni dohodek oz. njegov dvakratnik, ki je določen kot kriterij za upravičenost do brezplačne pravne pomoči, lahko v pomoč pri presoji, ali bodo sredstva, s katerimi se preživljajo tožnik in družina, s plačilom sodne takse znatno zmanjšana.
- člen 6, 15, 16, 18, 19, 19/2, 31, 31/2.. ZSV-UPB2 člen 99, 100, 100/1.. ZUP-UPB2 člen 6, 6/2, 7. ZZZDR-UPB1 člen 124.
institucionalno varstvo
V obravnavanem predsodnem upravnem postopku so ostala pravno relevantna dejstva, zaradi katerih je prišlo do zavezanosti občine h kritju razlike do polne vrednosti institucionalnega varstva, nerazčiščena. Plačilna sposobnost zavezanca ni bila ugotavljana, niti ni bilo postopano po 7. členu ZUP, v kolikor bi se izkazali razlogi za njegovo morebitno oprostitev plačila. V ponovljenem upravnem postopku bo zato potrebno postopati v skladu z materialnopravnim stališčem in napotili pritožbenega sodišča.
Ker tožnica letnika, za katerega je prejemala Zoisovo štipendijo, ni uspešno zaključila, hkrati pa je brez soglasja štipenditorja spremenila tudi izobraževalni program, za katerega ji je bila dodeljena, je prenehalo štipendijsko razmerje. Zato je štipendijo dolžna vrniti.
delno plačilo za izgubljeni dohodek - nega in varstvo otroka - zapustitev trga dela
Za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: da eden od staršev ali druga oseba zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega in da gre za nego in varstvo otroka, kot je opredeljen v 3. odstavku 79. člena tega zakona. Vprašanje, kdaj oseba zapusti trg dela, je ZSDP-1 razširil tako, da je kot enega od možnih primerov določil, da oseba zapusti trg dela, če ni več zavarovana za starševsko varstvo v skladu z 8. členom tega zakona. Pogoji so določeni alternativno. Če je izpolnjen že en izmed pogojev, določenih v 4. odstavku 83. člena ZSDP-1, se šteje, da je oseba zapustila trg dela, vendar pa je potrebno ugotoviti, ali je trg dela zapustila zaradi nege in varstva otroka iz 3. odstavka 79. člena ZSDP-1, kot je to določeno v 1. odstavku 83. člena ZSDP-1. Pri tožničini hčeri gre za otroka iz 3. odstavka 79. člena ZSDP-1. Ker sodišče ni ugotavljalo, ali tožnica ni več zavarovana za starševsko varstvo v skladu z 8. členom tega zakona, in če ni več, od kdaj dalje ter zaradi katerega razloga, je pritožbeno sodišče zavrnilno sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Za uporabo tega instituta morajo biti izpolnjene določene predpostavke. Ena izmed teh predpostavk je tudi obnovitveni razlog, in sicer eden izmed razlogov, ki so navedeni v 260. členu ZUP. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v konkretnem primeru ni podan noben obnovitveni razlog, določen v 260. členu ZUP.
Ravnanje pritožbenega organa, ko dve pritožbi ni združil v eno odločanje, ne pomeni take nepravilnosti, da bi zaradi tega bila sama odločba nična. Po 6. točki 279. člena ZUP se namreč za nično izreče odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Pritožba ne navaja, v čem bi imelo ravnanje tožene stranke znake prisiljenja, izsiljevanja in drugega, kakor to določa 5. točka prvega odstavka 279. člena ZUP, niti ne priloži obsodilne sodbe, ki bila potrebna za obstoj 2. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.
denarna socialna pomoč - evidenca brezposelnih oseb
Prvostopenjsko sodišče je zaradi spora, ki se je nanašal na prenehanje vodenja tožnice v evidenci brezposelnih oseb, postopek do pravnomočne odločitve o tej zadevi prekinilo in ga nadaljevalo, ko je bilo predhodno vprašanje za sam spor pravnomočno razrešeno. S pravnomočno sodbo je bilo odločeno, da se tožnica preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, vendar ne že z dnem 1. 10. 2012, temveč šele z dnem dokončnostjo odločbe, to je z dnem 23. 9. 2013. Tožnica tako od 1. 10. 2013 ni upravičena do denarne socialne pomoči. Ker je bil edini razlog ravnanja tožene stranke za razveljavitev odločb Centra za socialno delo ravno dejstvo, da tožnica ni prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da je bila tožnica do 1. 10. 2013 upravičena do denarne socialne pomoči. Tako ni dolžna vrniti prejetih zneskov denarne socialne pomoči za mesece julij 2013, avgust 2013 in za september 2013 ter je v posledici tega do 1. 10. 2013 upravičena do pravice do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
V tretjem odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev je določeno, da v primeru, če je kdo od zavezancev, na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla, zavezan upravičencu v celoti plačevati oskrbo v institucionalnem varstvu, se njegov prispevek določi v višini zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve. Za vrednotenje služnosti stanovanja v solastninskem deležu podarjene nepremičnine kot edine obveznosti, določene v darilni pogodbi, v tretjem odstavku 18. člena Uredbe, ni podlage. Oskrba na domu pomeni oskrbo in pomoč v različnih oblikah v primeru bolezni ali starosti. Glede na darilno pogodbo, s katero se obdarjenec oziroma zavezanec ni zavezal darovalki oziroma upravičenki nuditi oskrbo na domu oziroma, ji v kakršnikoli obliki nuditi pomoč v primeru starosti ali bolezni in drugo, za vrednotenje služnosti stanovanja, ki traja do upravičenkine smrti, ni podlage. V konkretnem primeru zato velja peti odstavek 18. člena Uredbe in določanje prispevkov zavezancev, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost.
Za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek morata biti izpolnjena dva pogoja: da eden od staršev ali druga oseba zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka in da gre za otroka, kot je opredeljen v 3. odstavku 79. člena ZSDP-1. Gre za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, in ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Ker v predsodnem upravnem postopku ni bilo ugotovljeno, ali gre za stanje, kot je določeno v seznamu hudih bolezni, je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi in ugotavljanje tega naložilo toženi stranki.
Zapustitev trga dela, še preden je sploh ugotovljeno, ali gre za otroka iz 3. odstavka 79. člena ZSDP-1, ima lahko hude posledice na socialni položaj osebe, ki uveljavlja pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek. V takem primeru je smiselno najprej izpeljati postopek glede ugotavljanja dejanskega stanja v zvezi z opredelitvijo otroka. V primeru, da je ta pogoj izpolnjen, pride do izpolnitve drugega pogoja, torej do zapustitve trga dela oziroma začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi nege in varstva otroka iz 3. odstavka 79. člena ZSDP-1. Šele ko sta izpolnjena oba pogoja, gre upravičencu znesek delnega plačila za izgubljeni dohodek.
denarna socialna pomoč - vračilo - krivdno ravnanje
Tožena stranka je odločitev o vrnitvi neupravičeno prejete denarne socialne pomoči sprejela ob ugotovitvi, da je bila tožniku z odločbo ZPIZ priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine. To odločbo je tožnik priložil k vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V tem primeru pa tožniku ni mogoče očitati krivdnega ravnanja oziroma niso izpolnjeni razlogi določeni v 43. členu ZUPJS, da bi se odločba o priznani pravici do denarne socialne pomoči razveljavila. Tožena stranka bi morala odločbo ZPIZ upoštevati v okviru ugotavljanja dejanskega stanja. Če je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, tožena stranka take pomanjkljivosti ne more sanirati s sklicevanjem na določbo 43. člena ZUPJS, saj tožniku ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem povzročil, da je tožena stranka izdala nepravilno odločbo. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo utemeljeno odpravilo upravni odločbi tožene stranke.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 51.
izvedensko mnenje - nagrada za izvedensko mnenje - zahtevno mnenje
Skladno s četrtim odstavkom 47. člena je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. Sodni izvedenec je proučil dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu ter s tem v zvezi podal izvedensko mnenje. Na samo odločitev ne more vplivati zgolj dejstvo, na koliko straneh je tako izvedensko mnenje zapisano, temveč je potrebno upoštevati razloge, kot izhajajo iz že citiranega 4. odstavka 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Sodišče prve stopnje je izvedensko mnenje utemeljeno ovrednotilo kot zahtevno mnenje.
ZSV člen 100, 100/1. Uredba o merilih za določanja oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 31, 31/3. ZSVarPre člen 20.
plačilo institucionalnega varstva - prispevek k plačilu - premoženjsko stanje - socialna varnost
V konkretnem primeru je bilo v celoti upoštevano premoženjsko stanje tožnice, saj so bili ugotovljeni njeni dohodki, meja njene socialne varnosti in znesek plačilne sposobnosti za kritje stroškov k storitvam institucionalnega varstva. Samo premoženjsko stanje tožnice pa se je pravilno ugotavljalo v okviru lastnega dohodka tožnice kot samske osebe po prvem odstavku 20. člena ZSVarPre. V mejo njene socialne varnosti, to je v znesek 412,36 EUR, ni bilo poseženo in zaradi določitve tožničinega prispevka k plačilu storitve institucionalnega varstva za upravičenko v višini 64,84 EUR tožničine preživetje ni ogroženo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo upravnih odločb toženca in ugotovitev, da ni dolžna plačevati institucionalnega varstva za upravičenko.