ZPIZ-1 člen 138. ZPIZ-2 člen 100, 100/2. ZDR člen 110, 110/2.
dodatek za pomoč in postrežbo - zaposleni zavarovanci - prenehanje delovnega razmerja
Tožniku, upravičencu do dodatka za pomoč in postrežbo, je delovno razmerje prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je izpodbijal v delovnem sporu. Čeprav je bila tožba v delovnem sporu zavržena kot prepozna, je sodišče v socialnem sporu zaradi prenehanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pravilno ugotavljalo razloge za prenehanje delovnega razmerja in zaključilo, da je bil razlog izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejstvo, da se delodajalec ni strinjal, da je tožnik kljub temu, da ni nič delal, prejemal minimalno plačo, ne pa izostanek z dela. Delovno razmerje mu zato ni prenehalo po njegovi krivdi ali volji in je še nadalje upravičen do pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
denarna socialna pomoč - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba v zemljiški knjigi
V 7. odstavku 36. člena ZSVarPre je določeno, da se pri vlagatelju, ki je v zadnjih treh letih prejel denarno socialno pomoč najmanj 24 krat, ob pridobitvi pravice prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine in prepoved vpiše v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije. S takšno prepovedjo je seznanjen vsak uživalec denarne socialne pomoči, ki jo je v zadnjih treh letih prejel več kot 24 krat. Izjava o seznanjenosti je namreč sestavni del vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Z navedeno posledico je bila seznanjena tudi tožnica, saj je s podpisom vloge podpisala tudi izjavo o seznanitvi. Pritožbene navedbe o protiustavnosti ZSVarPre v delu, ki ureja prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije, so neutemeljene. Ustavno sodišče RS je namreč ocenilo, da varstvo pravice do socialne varnosti posameznika zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so imele premoženje in so ga potrebovale zase. Ustavno dopustno je, da se država potem, ko oseba pomoči več ne potrebuje, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dedovali dediči.
tožba - roka za tožbo - zamuda roka - zavrženje tožbe
Ker je tožnica tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke vložila po preteku 30 - dnevnega roka za vložitev tožbe, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - rok za prijavo - zamuda roka
V 119. členu ZUTD je rok 30 dni za prijavo pri zavodu in uveljavitev pravice do denarnega nadomestila določen kot pogoj za pridobitev pravice do denarnega nadomestila v polnem trajanju. Posebej in izrecno pa je določeno, da se lahko denarno nadomestilo uveljavlja po tem roku. Če se uveljavlja nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja, do dneva vložitve zahteve. Čeprav je tožnik vlogo za vpis v evidenco brezposelnih oseb, kakor tudi vlogo za priznanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, vložil po preteku 30 dni od prenehanja obveznega zavarovanja, ni izgubil pravice do nadomestila, temveč se mu skrajša dolžina njegovega prejemanja. Zato je bila njegova zahteva za priznanje te pravice nezakonito zavržena kot prepozna.
začasna nezmožnost za delo - pretežno opravljanje dela - bistvena vsebina dela
Tožnik je pretežni čas delovnih obveznosti delovnega mesta hišnika - vzdrževalca v spornem obdobju opravljal težja dela (pripravljal kesone, kosil travo), ki so zahtevala moč in dodatne napore, lažja dela kot so zamenjava luči ali vtičnic pa je opravljal na lestvah in v prisilnih držah v primerih, če je prišlo do okvar, te pa prihajajo le občasno in niti ni nujno vsakodnevno. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da se začasna nezmožnost za delo ugotavlja glede na delo, ki ga tožnik pretežno opravlja in da je tudi pri tožniku začasno nezmožnost za delo potrebno ocenjevati za dela in naloge, ki v tem času predstavljajo bistveno vsebino delo. Ker je tožnik pretežni čas delovnih obveznosti v spornem obdobju opravljal težja dela, za ta pa po izvedenskem mnenju sodnega izvedenca ni bil zmožen, je tožbeni zahtevek na ugotovitev nezmožnosti za delo v spornem obdobju utemeljen.
ZDSS-1 člen 63, 70, 72, 72/1, 72/2, 75. ZUP člen 256. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrženje tožbe - začasna odredba
Tožnik ni postopal pravilno, ko je drugostopenjskemu organu v upravnem postopku poslal novo zahtevo, da po vsebini odloči o pritožbi, ko je še tekel pritožbeni postopek in se rok za izdajo drugostopenjske odločbe o pritožbi tožnika zoper sklep o zavrženju pritožbe še ni iztekel. Rok za vsebinsko odločitev drugostopenjskega organa o pritožbi pa se ni iztekel niti ob vložitvi tožbe. Tožnik bi bil šele po izteku tega roka in v primeru, če v njegovi pritožbi drugostopenjski organ v tem roku ne bi odločil, upravičen podati zahtevo iz drugega odstavka 72. člena ZDSS-1. V kolikor tožena stranka tudi v tem dodatno postavljenem roku sedmih dni ne bi sprejela odločitve, bi se štelo, da je nastopil molk drugostopenjskega organa in bi tožnik lahko vložil tožbo zaradi molka organa. Ker je tožnik vložil tožbo pred potekom predpisanih rokov, jo je sodišče prve stopnje v skladu s 75. členom ZDSS-1 pravilno zavrglo kot preuranjeno.
Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve s strani upnika je, da mora upnik za verjetno izkazat obstoj terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. V konkretnem primeru prvostopenjsko sodišče terjatve tožnika do toženke po vsebini ni obravnavalo, ker je tožbo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrglo. Tako se tudi z začasno odredbo navedeno stanje ne more delno in začasno rešiti, saj do vsebinskega odločanja v predmetni zadevi ne bo prišlo. Glede na to, da v tem socialnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko sojenje po 72. členu ZDSS-1 in je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo kot preuranjeno, je posledično pravilno zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.
ZSPD člen 69, 69/1, 69/1-6, 69/3. ZZZDR člen 105, 105a.
otroški dodatek - z motna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka - izključitveni razlog
V 69. členu ZSDP so določeni izključitveni razlogi za priznanje pravice do otroškega dodatka. Gre za primere, ko se otroški dodatek, kljub siceršnjemu izpolnjevanju zakonskih pogojev za njegovo priznanje, ne dodeli nobenemu od staršev. Eden izmed primerov je, da
otrok ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, preživnina pa ni dogovorjena na centru za socialno delo ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno (6. točka 1. odstavka 69. člena ZSDP). To pomeni, da otroški dodatek ne pripada za otroka, ki ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, ob pogoju, da preživnina ni dogovorjena na centru za socialno delo ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno. Sodišče prve stopnje ob zmotno zavzetem stališču, da mora biti sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka potrjen s strani sodišča, ni ugotavljalo, ali je v obravnavani zadevi podan dejanski stan iz 6. točke 1. odstavka 69. člena ZSDP. Nad skupnim otrokom, za katerega tožnik uveljavlja otroški dodatek, roditeljsko pravico izvršujeta oba starša, ki sta se s sporazumom dogovorila, da oba obdržita varstvo in vzgojo nad skupnim otrokom. Ta sporazum pa ni neveljaven zgolj zato, ker ni bil sklenjen pred centrom za socialno delo ali pred sodiščem. Ker je ostalo dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZSVarPre člen 8, 8/1, 26, 26/1, 26/1-1, 27, 27/2, 36, 36/7. ZUJF člen 152.
denarna socialna pomoč - pravica do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba
Iz 7. odstavka 36. člena ZSVarPre izhaja, da se pri vlagatelju, ki je v zadnjih treh letih prejel denarno socialno pomoč najmanj 24 krat, ob pridobitvi pravice zaznamuje prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine. Sodišče prve stopnje zmotno zaključuje, da tožnica v vlogi za pridobitev denarne socialne pomoči o tem ni bila poučena. Tožnica je dne 21. 5. 2014 podpisala vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in s tem tudi izjavo, iz katere izhaja, da je seznanjena s 7. odstavkom 36. člena ZSVarPre in z njegovo vsebino. Tožnica je bila torej s pravnimi posledicami uživanja denarne socialne pomoči iz 7. odstavka 36. člena ZSVarPre seznanjena že v predsodnem postopku s tipsko vlogo za priznanje denarne socialne pomoči. Vlogo je podpisala in s tem tudi del iste vloge, ki se nanaša na izjavo o seznanitvi s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine ter vpisom tega dejstva v zemljiško knjigo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke z vrnitvijo v ponovno upravno odločanje.
Odločba po nadzorstveni pravici se lahko izda v roku enega leta od dneva izdaje in vročitve, ne glede na to, če je bila zahteva za razveljavitev odločbe centra za socialno delo, po kateri je bila tožnica (občina) zavezana za plačilo stroškov institucionalnega varstva za določeno osebo, podana znotraj enoletnega roka. Zaradi poteka tega roka izdaja odločbe po nadzorstveni pravici ni več mogoča, zato je tožbeni zahtevek tožnice (občine) na njeno izdajo neutemeljen.
ZSVarPre člen 31, 31/1, 31/1-3, 32/2, 31/3, 34. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 12. ZUP člen 6, 6/2.
denarna socialna pomoč - višina - zmotna uporaba materialnega prava
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožniku zato, ker živi skupaj z mamo, zagotovljeno bivanje, zaradi česar se denarna socialna pomoč zniža za 15 %.
Kadar je upravičencu zagotovljeno bivanje, se po 3. odstavku 12. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti 15 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov. Toženec ima po določbi 34. člena ZSVarPre diskrecijsko pravico, da zniža denarno socialno pomoč, ki bi samski osebi oziroma družini pripadala glede na višino lastnega dohodka, kadar so za to podani v zakonu določeni razlogi. V primeru, ko upravičenec do denarne socialne pomoči živi na istem naslovu kot druge osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, prebivanje na istem naslovu lahko pomeni tudi porazdelitev nekaterih stroškov. Zato mora toženec, upoštevaje okoliščine vsakega konkretnega primera, odločiti, ali bo denarno socialno pomoč znižal in znižanje ovrednotiti. Tožnik sam
plačuje svoje stroške bivanja, čeprav živi skupaj z mamo, zato je presoja sodišča prve stopnje, da ima bivanje zagotovljeno v celoti, in s tem zagotovljene tudi 15 % osnovne oskrbe, zmotna. Tožnik bi imel v celoti zagotovljeno bivanje le v primeru, če zaradi bivanja ne bi imel nobenih stroškov. Le v tem primeru bi bilo mogoče šteti, da mu je zaradi zagotovljenega bivanja zagotovljena 15 % osnovna oskrba. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izpodbijane odločbe odpravilo glede višine denarne socialne pomoči in zadevo v tem obsegu vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
Po 2. točki 1. odstavka 13. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Za zmanjšanje dohodka morata biti tako izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je oseba prenehala prejemati periodični dohodek in da ni začela prejemati drugega periodičnega dohodka, pri čemer morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno. Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, ki ga je tožnik začel prejemati po prenehanju prejemanja plače, je skladno z 2. odstavkom 13. člena ZUPJS periodični dohodek. To pomeni, da je tožnik po prenehanju prejemanja plače prejemal drug periodični dohodek, zato niso izpolnjeni pogoji po 2. točki 13. člena ZUJPS za zmanjšanje dohodka, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
denarna socialna pomoč - število družinskih članov - zunajzakonski partner
ZUPJS v četrtem odstavku 10. člena določa, da se domneva, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zunajzakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za enostarševsko družino in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna. Ne glede na prejšnjo določbo pa lahko oseba izpodbija zakonsko domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti tako, da dokazuje, da ne živi v zunajzakonski skupnosti (peti odstavek 10. člena). Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da v primeru tožnice in A.A. v času izdaje izpodbijanih odločb niso obstajali elementi zunajzakonske skupnosti. Tožnica in A.A. imata dva skupna otroka, vendar sta živela na različnih naslovih, med njima ni bilo ekonomske skupnosti in s strani A. A. tudi ne čustvene pripadnosti ter intimne povezanosti za skupno življenje. Zato je odločitev tožene stranke, ki je pri odločanju o pravici do denarne socialne pomoči poleg tožnice in njenih treh otrok štela tudi A.A., nepravilna. Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za odpravo upravnih odločb tožene stranke in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno upravno odločanje.
denarna socialna pomoč - prepozna pritožba zoper odločbo
Toženec je zavrgel tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot prepozno, pri čemer je štel, da je bila odločba vročena, ko jo je tožnik dejansko prejel. Glede na pravni pouk, vsebovan v izpodbijani odločbi, da se šteje odločba za vročeno 21. dan od dneva odpreme in da lahko vloži pritožbo v 15 dneh od prejema odločbe, je bila pritožba pravočasna, zato je izpodbijani sklep nezakonit in ga je treba odpraviti ter vrniti tožencu v nadaljnji upravni postopek.
otroški dodatek - dohodek - izračun dohodka - dohodek družine
Med podatki, ki jih je center za socialno delo upošteval pri izračunu dohodka družine in dohodka na osebo, in podatki, kot izhajajo iz davčne evidence, so odstopanja o višini plačanih prispevkov in odmerjeni dohodnini, kar bi lahko vplivalo na priznanje pravice do otroškega dodatka. Izpodbijani odločbi o zavrnitvi priznanja te pravice zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa sta zato nepravilni in nezakoniti in bo moral toženec v ponovljenem upravnem odločanju preveriti podatke o plači ter nato v zadevi ponovno odločiti.
ZSVDP člen 80, 80/1, 80/2, 80/3, 91. ZSVDP-1 člen 113. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravice do dodatka za otroka, ki potrebuje posebno nego člen 3, 3/2, 3/2-b, 3/2-c, 7.
dodatek za nego otroka - težko gibalno oviran otrok
Tožničin otrok je težko gibalno oviran otrok, saj ne hodi samostojno, njegove noge so ohromele in povsem brez občutkov in refleksov, zato je tožnica upravičena do dodatka za nego v višjem znesku (3. odstavek 80. člena ZSVDP).
denarna socialna pomoč - premoženje - varstveni dodatek - kritje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje
Vrednost tožničinega premoženja presega z zakonom določeno mejo 13.780,00 EUR, ki predstavlja izključitveni razlog za dodelitev denarne socialne pomoči iz 1. odstavka 27. člena ZSVarPre, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
znižanje plačila vrtca - sostarševstvo - upoštevanje otroka pri ugotavljanju materialnega položaja
V primeru sostarševstva se pri ugotavljanju materialnega položaja v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev otrok primarno upošteva pri tistem od staršev, za katerega se starši tako dogovorijo. Če tak dogovor ni sklenjen, potem se otrok upošteva pri tistem izmed staršev, pri katerem ima prijavljeno stalno prebivališče. Dogovor iz izreka sodbe, s katero je sodišče razvezalo zakonsko zvezo, sklenjeno med tožnikom in njegovo bivšo ženo in na podlagi njunega dogovora oziroma poravnave mladoletna otroka dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo obema staršema, se ne nanaša na uveljavljanje vseh pravic iz javnih sredstev po ZUPJS. Zato nima narave dogovora o tem, pri katerem od staršev se bosta otroka upoštevala pri ugotavljanju materialnega položaja za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev iz 9. odstavka 10. člena ZUPJS. Ker tožnik in njegova bivša žena nista sklenila dogovora o tem, da se bosta njuna skupna otroka pri ugotavljanju materialnega položaja za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev upoštevala pri tožnikovi bivši ženi, k čemur ju ZUPJS ne zavezuje, se skupna otroka upošteva pri tistem izmed staršev, pri katerem imata prijavljeno stalno prebivališče. To pa je pri očetu, ki je tudi uveljavljal znižano plačilo vrtca, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za odpravo upravnih odločb in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje ter mu naložilo, da izda nov upravni akt o določitvi plačila za program vrtca za tožnikovega otroka.
izredna denarna socialna pomoč - revizija - postulacijska sposobnost
Tožnik je vložil revizijo. Revizija ni bila vložena po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. Zato niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija je nedovoljena in se zavrže.
izredna denarna socialna pomoč - zmotna uporaba materialnega prava - odklonitev soglasja - materialna ogroženost
Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da tožničina odklonitev soglasja, da bi organ prve stopnje povabil njene otroke z namenom, da bi se ugotovila njihova dolžnost prispevanja k preživljanju mame (tožnice), pomeni, da se je tožnica zaradi lastnega ravnanja znašla v položaju materialne ogroženosti. Takšno stališče je zmotno. Glede na določbo prvega odstavka 33. člena ZSVarPre je potrebno ugotoviti bistvena dejstva, ki vplivajo na tožničino materialno ogroženost. Podaja soglasja po 19. členu ZSVarPre ni ključna pri odgovoru na vprašanje, ali se je oseba znašla v položaju materialne ogroženosti. Materialno ogroženost je potrebno ugotavljati glede na materialno stanje osebe, ki uveljavlja pravico do izredne denarne socialne pomoči. Ker tožena stranka ni ugotavljala pogojev, kot so določeni v prvem odstavku 33. člena ZSVarPre za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči, temveč je odločitev o zavrnitvi sprejela zgolj na dejstvu, da tožnica ni podala soglasja po 19. členu ZSVarPre, ki pa ni izključitveni razlog za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
ZSVarPre člen 19, 28, 28/2, 28/2-8. 49, 49/1, 49/2, 52.
varstveni dodatek - izpolnjevanje pogojev - sporazum o preživljanju - poziv
V 8. točki drugega odstavka 28. člena ZSVarPre se kot krivdni razlog na strani upravičenca za zavrnitev denarne socialne pomoči šteje tudi tudi nepripravljenost za poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju iz 19. člena tega zakona, ki določa, da Center za socialno delo s soglasjem upravičenca pozove osebe, ki so ga dolžne preživljati, k sklenitvi ali izvrševanju sporazuma ali dogovora o preživljanju. Toženec od tožnika ni pridobil niti ni poskušal pridobiti soglasja za poziv osebe, ki ga je dolžna preživljati, za sklenitev ali izvrševanje sporazuma ali dogovora o preživljanju. V kolikor bi toženec postopal v skladu z 19. členom ZSVarPre in pridobil soglasje tožnika za poziv njegove hčerke za sklenitev sporazuma o preživljanju, bi lahko pojasnila (še pred izdajo prvostopne odločbe), kakšne so njene sposobnosti preživljanja. Tako pa se je tožnikova hčerka pri Centru za socialno delo zglasila tri dni po izdaji prvostopne odločbe in tedaj pojasnila, da je dne 30. 4. 2013 ostala brez zaposlitve. Gre torej za situacijo, ko hčerka, ki bi bila sicer po zakonu dolžna tožnika preživljati, tega zaradi brezposelnosti ni sposobna. Ker je bila prvostopna odločba s strani toženca izdana preuranjeno, saj tožnik še ni predložil vseh dokazil, pomembnih za samo odločitev, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo izpodbijani odločbi za nezakoniti in ju je pravilno odpravilo ter tožniku priznalo pravico do varstvenega dodatka za sporno obdobje in naložilo toženi stranki izdajo novega upravnega akta.