CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00045234
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 67. ZUS-1 člen 9, 9/2.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - naravni sodnik - zahteva za izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Namen 67. člena ZPP ni omogočiti prenosa sojenja v zadevi zgolj zato, ker sodišče na sedežu v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ni odločilo v skladu s tožničinimi pričakovanji. To bi namreč nasprotovalo ne le določbi 67. člena ZPP, ampak tudi določbi drugega odstavka 23. člena Ustave, po kateri lahko vsakemu, ki zahteva sodno varstvo, sodi samo sodnik, izbran po vnaprej z zakonom in sodnim redom določenih pravilih - tako imenovani naravni sodnik. Neutemeljene pa so tudi tožničine navedbe o splošni solidarnosti sodnikov in sodnic do kolegov sodnikov, saj so pavšalne in ne temeljijo na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi ustvarjal videz, da vsi sodniki Upravnega sodišča na sedežu v Ljubljani v obravnavani zadevi ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Izražanje dvoma v korektno vodenje postopka ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da je zagotavljanju pravice do nepristranskega sojenja z vidika posamičnega sodnika namenjen institut njihove izločitve.
URS člen 22. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZLS člen 47, 47/4. Statut občine Domžale člen 82, 82/4.
zahteva za razpis referenduma - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe - standard obrazloženosti - pomanjkljiva obrazložitev sklepa - neopredelitev do tožbenega ugovora - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - začasna odredba - predhoden preizkus tožbe - ugoditev pritožbi
Pritožnik je tožbo vložil zato, ker meni, da bi moral toženec v sklepu, poleg določitve obrazca in roka za zbiranje podpisov, določiti tudi število podpisov podpore, ki jih mora pobudnik v odrejenem roku zbrati, da se bo v skladu s šestim odstavkom 47. člena ZLS in četrtim odstavkom 82. člena statuta Občine Domžale štelo, da je bila vložena zahteva za razpis referenduma. Ker je število podpore volivcev pobudi v ZLS in Statutu Občine Domžale določeno le generično, in sicer 5 % volivcev v občini, pritožnik trdi, da mu to število kot pobudniku referenduma ni znano vnaprej in da je zato v pravni negotovosti, koliko podpisov mora zbrati za uspeh pobude.
Sodišče je pojasnilo le, da pritožnik nima pravnega interesa izpodbijati tisto, o čemer je bilo določeno z izpodbijanim sklepom. Povsem pa je prezrlo, da pritožnik tega po vsebini ne izpodbija, temveč uveljavlja, da bi moralo biti s tem sklepom odločeno še o numeričnem številu podpisov, ki jih mora zbrati. Zato zgolj pojasnilo sodišča, da je bilo pritožniku s toženčevim sklepom v celoti ugodeno, ne pojasni, zakaj pritožnik nima pravnega interesa za uveljavljanje zahteve za določitev števila podpisov.
Tako je ostalo nepojasnjeno tudi, zakaj pritožnik s tožbenimi navedbami o neustavni pravni negotovosti ne izkazuje svojega konkretnega pravnega interesa, ki je potreben za presojo (ne)zakonitosti toženčevega sklepa. Nenazadnje je tudi Ustavno sodišče že zavzelo stališče, da se zakonitost aktov organov lokalnih skupnosti, izdanih v obliki predpisa, ki urejajo posamična razmerja, presoja v upravnem sporu, v katerem pa lahko pobudniki uveljavljajo tudi očitke o protiustavnosti določb, na katerih temelji tak akt, oziroma določb, ki od pobudnikov ali volivcev zahtevajo določeno ravnanje v fazi zbiranja podpisov podpore.
CESTE IN CESTNI PROMET - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00045347
URS člen 2, 22, 155, 155/1, 155/2. ZCes-1 člen 78, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6. ZJC člen 68. ZUS-1 člen 51, 51/1, 51/2, 52, 59, 59/1, 59/2, 59/2-2.
postavitev objekta za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje upravljalca javne ceste - soglasje Direkcije RS za ceste za poseg v varovalnem pasu - retroaktivna uporaba zakona - prepoved retroaktivne veljave zakona - glavna obravnava v upravnem sporu - sporno dejansko stanje - dokazni predlog za zaslišanje strank - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - dopuščena revizija - bistvena kršitev določb postopka - pravica do enakega varstva pravic - ugoditev reviziji
Za presojo zakonitosti postavitve revidentkinih oglasnih tabel v varovalnem pasu državne ceste (v naselju) je treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to je ZJC, in ne kasnejšega ZCes-1.
Stališče, po katerem bi bilo za odločitev v konkretnem primeru določilno, ali je revidentka pridobila ustrezno soglasje po ZCes-1, bi bilo pravilno le ob ugotovitvi, da revidentka že pred uveljavitvijo tega zakona ni imela ustreznega soglasja po ZJC, ali pa je to, če je bilo dano za določen čas, prenehalo. To je bilo med strankama sporno, saj je revidentka obstoj takega soglasja utemeljevala s sklicevanjem na pogodbo, ki jo je njen pravni prednik sklenil z občino.
Res je, da ni bilo spora o tem, da revidentka nima soglasja direkcije, a je obstajal spor o tem, ali to soglasje za izkazovanje legalnosti obravnavanih objektov sploh potrebuje. Revidentka je svojim trditvam, da je za te objekte pridobila vsa potrebna soglasja kot dokaz predlagala več listin in zaslišanje revidentkinega zakonitega zastopnika. Upravno sodišče pa je v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotovilo, da revidentka tudi v času postavitve oglasnih tabel ni imela potrebnega soglasja in presojalo (ne)relevantnost vsebine pogodbe, na katero se je revidentka sklicevala v zvezi s tem. To pomeni, da je preverjalo pravilnost dejanskega stanja, ki ga je ugotovil upravni organ. Če pa je ravnalo tako, je bilo dejansko stanje očitno sporno. Že zato Upravno sodišče ne bi smelo odločiti brez glavne obravnave. S tem je kršilo določbo prvega odstavka 59. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00045239
URS člen 14, 22, 25, 32, 34, 35. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 343, 343/1.
pritožba zoper sklep - postulacijska sposobnost za pritožbo - pritožba, ki jo vloži stranka sama - laična pritožba - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - zavrnitev pritožbe
Zakonska ureditev obveznega pravnega zastopanja v ZUS-1 je razumna, ker zagotavlja učinkovitost sodstva in ureja ravnanje strank v postopku pred sodiščem. Odločitev zakonodajalca, da je tudi v upravnem sporu mogoče za pooblaščenca izbirati le med odvetniki ali med osebami, ki imajo opravljen pravniški državni izpit, sodi v polje proste zakonodajalčeve presoje, zato je zakonodajalec s to ureditvijo sledil ciljem, ki jih je mogoče označiti za splošni oziroma javni interes.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00045331
ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPŠOIRSP člen 11, 11/1. URS člen 22, 23.
dopuščena revizija - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - izgubljeni dohodek - denarna socialna pomoč - kršitev osebnostnih pravic - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so stališča nižjih sodišč o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena glede trditev in izkaza premoženjske škode ter glede trditev in izkaza duševnih bolečin zaradi izbrisa, še skladni s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije) ali pa sta nižji sodišči, nasprotno, s pretirano rigoroznim ovsebinjenjem trditvenega bremena napačno uporabili procesna pravila iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku,
-ali stališči nižjih sodišč o zavrnitvi dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne in psihiatrične stroke, h katerim se je predlagatelj, glede na svoje življenjske okoliščine in status izbrisane osebe, zatekel z namenom odprave svoje dokazne stiske, predstavljata kršitev pravice do izjave (22. člen Ustave RS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00045326
URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - protipravnost - vzročna zveza - ustaljena sodna praksa - upoštevanje sodne prakse - odprava kršitev v reviziji - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00045310
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - socialno varstveni zavod za odrasle - namestitev mladoletnika - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - ocena ustavnosti ZSV - ocena ustavnosti ZDZdr
Postopek za dopustitev revizije se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za presojo ustavnosti Zakona o socialnem varstvu in Zakona o duševnem zdravju glede vprašanja dopustnosti namestitve mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POLITIČNE STRANKE - USTAVNO PRAVO
VS00045292
URS člen 42, 82, 82/1. OZ člen 86, 86/1. ZPolS člen 1. ZPos člen 2.
pogodba o kandidaturi za poslanca Državnega zbora - politična stranka - poslanec - poslanski mandat - politična odgovornost - izstop iz politične stranke - izstop iz poslanske skupine - stroški v zvezi z volitvami - povrnitev stroškov - ničnost pogodbenega določila - namen pogodbenega določila - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - avstrijsko pravo - dopuščena revizija
Finančne sankcije, vezane na poslančev izstop iz politične stranke ali njene poslanske skupine v času mandata, prekomerno posegajo v svobodni mandat poslanca. Strankarska poslušnost in pripadnost poslanca za čas njegovega mandata ne more biti stvar pogodbenega urejanja, zlasti ne pod pretnjo civilnih - finančnih posledic oziroma obveznosti. Določilo 7. člena pogodbe o kandidaturi zato nasprotuje prvemu odstavku 82. člena URS in je nično (prvi odstavek 86. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC - USTAVNO PRAVO
VS00046471
ZIOOZP člen 3. ZDen člen 45, 45/2. ZSOS člen 7, 7/2. URS člen 14. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - odškodnina za zaplenjeno premoženje - odškodnina v obveznicah - zahteva za presojo ustavnosti - skladnost zakona z ustavo - enakost pred zakonom - zavrnitev predloga
Ustavne presoje ZIOOZP in na njegovi podlagi sprejete Uredbe v tem pravdnem postopku niti hipotetično ne more biti, ker gre za pravno podlago, ki jo redno sodišče uporablja v nepravdnem postopku. Trditve in razloge, na katerih temelji tožba v tej zadevi, bi moral tožnik uveljavljati v nepravdnem postopku, v katerem je bilo odločeno o njegovi odškodnini. Sporni zakon je pri svojem odločanju uporabilo sodišče v nepravdnem postopku, zato bi moral tožnik v tistem postopku doseči zase ustavnopravno pravilno rešitev. In če ima prav, potem bi to tudi moral imeti možnost doseči že v prvotnem postopku. Pravdni postopek pa ni in ne more biti namenjen korekciji odločitev v drugem sodnem postopku.
LOKALNA SAMOUPRAVA - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ŠOLSTVO
VS00044935
URS člen 87, 140, 140/1, 153, 153/3. ZVrt člen 10, 20, 20/2, 20/3, 20/4, 20a, 20b, 20f, 20f/1, 20f/2, 20f/3, 28/4. ZLS člen 21, 21/2, 21/2-6. ZOFVI člen 10, 11, 41. Odlok o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otroka v vrtec (Občina Domžale) (2009) člen 8, 8/1, 8/4.
sprejem otroka v vrtec - uvrstitev na seznam za sprejem v vrtec - kriteriji za sprejem otroka v vrtec - pristojnosti občine - pogoji za sprejem - dodatni pogoj - kriterij stalnega prebivališča - exceptio illegalis - razlaga določb zakona - stranska intervencija - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Drugi odstavek 20.f člena ZVrt občini ne daje zakonskega pooblastila, da v svojem podzakonskem aktu (odloku) določi kot dodatni pogoj za vpis v vrtec, da ima otrok skupaj s starši ali z enim od staršev stalno prebivališče na območju občine. Tako pooblastilo občini tudi iz drugih zakonskih določb, ki urejajo pristojnosti občin glede urejanja predšolske vzgoje, ne izhaja, tega tudi revidenta ne zatrjujeta.
Drugi odstavek 20.f člena je le ena izmed določb tega člena, ki ureja enoten vpis v vrtce na območju občine (tak je tudi naslov člena) in sploh ne ureja sprejema v vrtec. Sprejem v vrtec (vključno s pogoji, pooblastilom za določitev kriterijev in zakonsko opredelitvijo nekaterih prednostnih kriterijev) je urejen v 20. členu, postopek odločanja in oblikovanje prednostnega vrstnega reda za sprejem v vrtec pa v 20.a in 20.b členu. Povsem jasno je torej, da se 20.f člen nanaša le na tiste posebnosti, ki so povezane s specifiko enotnega vpisa v vrtce, ki ga sicer, če ne gre za tak vpis, določa tretji odstavek 20. člena ZVrt. Zato se tudi pooblastilo iz te določbe lahko nanaša le na urejanje teh posebnosti, tj. vodenje in izpeljavo postopka enotnega vpisa otrok v vrtec, ob upoštevanju vseh drugih določb tega zakona.
Zgolj zgolj besedna zveza "pod pogoji", tj. le en fragment besedila iz drugega odstavka 20.f člena ZVrt, ne more biti podlaga za razlago, po kateri bi že ta del besedila pomenil, da ima občina v primeru enotnega vpisa zakonsko pooblastilo tudi za prosto določanje pogojev tako za vpis kot za sprejem v vrtec. Tudi pri jezikovni razlagi je namreč treba upoštevati celotno besedilo določbe in ne le tisti njen del, ki bi utemeljeval želeno razlago. Nenazadnje je obravnavano pooblastilo za določitev posebnosti enotnega vpisa v istem stavku nedvoumno omejeno z upoštevanjem določb tega zakona. Iz teh pa ne izhaja možnost, da bi občina določila take pogoje za sprejem, ki bi onemogočile že vpis otroka in njegovo uvrstitev v prednostni vrstni red oziroma v centralni čakalni seznam, če je ta v primeru enotnega vpisa v vrtce oblikovan.
TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VS00044239
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. URS člen 22. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZPOmK-1 člen 9, 21, 36, 36/1, 36/4, 54, 54/2, 59.
zloraba prevladujočega položaja - telekomunikacijska infrastruktura - omejen in otežen dostop - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga tožeče stranke, da naj opravi glavno obravnavo, obrazložilo s tem, da naj bi bilo dejansko stanje dovolj razjasnjeno in da naj bi bili pred toženo stranko izvedeni vsi dokazi – da lahko torej v predmetnem sodnem sporu sodišče odloči na podlagi navedb tožnice v tožbi in navedb toženke v odgovoru na tožbo ter dokumentov upravnega spisa (316. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Vendar pa je temeljni (zakonski) razlog za neopravo glavne obravnave v tem, da je dejansko stanje med strankama nesporno, ne pa v tem, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno za sodišče.
Upravno sodišče RS je zavrnitev glavne obravnave posredno povezalo z zavrnitvijo vseh dokaznih predlogov tožeče stranke. Res je, da je glavna obravnava namenjena predvsem izvajanju dokazov; vendar pa je na splošno namenjena zagotavljanju pravice strank do izjavljanja in enakega obravnavanja (22. člen Ustave RS) oziroma zagotavljanju pravice do poštenega sojenja (prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP)).
V konkretnem primeru je tožnica v postopku sodnega varstva ponavljala dejstva in dokazne predloge, glede katerih v upravnem postopku očitno ni bila slišana, prav tako ne v postopku pred sodiščem prve stopnje, s čimer je bila očitno ogrožena njena pravica do izjave. Glavna obravnava je namreč tudi v upravnem sporu osrednje procesno dejanje, na katerem se mora poleg ugotavljanja dejanskega stanja odviti tudi celotna razprava o dejanskih in pravnih navedbah strank, ki jih mora usmerjati Upravno sodišče skladno z načeli odprtega sojenja. Glavna obravnava ima tudi v upravnem sporu svojo temeljno funkcijo sojenja: obravnavati in razrešiti, kar je med strankama spornega, v neposrednem in javnem postopku pred Upravnim sodiščem.
Brez oprave glavne obravnave sodišče ne more sprejeti ustavnoskladne in zakonite odločitve, če mora poprej pravilno ugotoviti upoštevna, med strankama sporna dejstva glede na okoliščine primera. Glavno obravnavo pa je treba opraviti tudi takrat, kadar obstaja potreba po tem, da se preveri pravilnost že ugotovljenega dejanskega stanja.
V postopku s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka po tretjem odstavku 23. člena ZUstS, je presoja o tem, kateri zakon bi moralo sodišče uporabiti pri svojem odločanju, v domeni sodišča, ki v okviru svoje pristojnosti v postopku odloča o stvari. Vnaprejšnji inštančni preizkus pravilnosti izbire prava, ki ga namerava sodišče uporabiti pri odločanju v okviru njegove pristojnosti, v stadiju postopka s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka praviloma ni možen; pomenil bi namreč nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem stopenjskega odločanja in pravice strank do zajamčenih pravnih sredstev.
URS člen 157. ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4, 77. ZStk člen 1, 1/1, 3, 3/1, 6. ZKolP člen 18, 18/1, 19, 19/1.
sindikat - stavkovni sporazum - plačni razred - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - dopustnost tožbe v upravnem sporu - izpodbijani akt ni upravni akt - kršitev kontradiktornosti postopka - odprava bistvene kršitve postopka - zavrnitev pritožbe
Sklep vlade z izpodbijano vsebino ne izpolnjuje vsebinskega kriterija, saj ni v ničemer posegel v pravice tožnika in njegovih članov, niti ni bil izdan v enostranskem razmerju med oblastjo in osebo. Pravni položaj oseb je ostal nespremenjen, saj s sklepom ni bilo odločeno o pravici, ki bi se nanašala neposredno na posamičnega policista ali celo na sindikat. Pritožnik pa ne trdi, da že sam zakon določa pravico policista, da se njegovo delovno mesto ali naziv uvrsti v višji plačni razred in da gre za iztožljivo pravico v upravnem sporu na način presoje zakonitosti izpodbijanega sklepa vlade. Nasprotno, tudi iz pritožbe izhaja, da je uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačni podskupini C3 predmet kolektivnega dogovarjanja in morebitne spremembe kolektivne pogodbe ter da ravnanje toženke izvira iz avtonomnega dogovarjanja obeh strank.
Pritožba ne izpodbija, da je bil sporni sklep izdan v izvrševanju izpolnitve zahtev iz stavkovnega sporazuma, ki sta ga stranki sklenili na podlagi 6. člena Zakona o stavki.
Gre torej za dvostranski sporazum med stavkajočimi oziroma njihovimi predstavniki in delodajalci. Tudi na podlagi navedb v pritožbi je razvidno, da je toženka pri tem sporazumu delovala v vlogi delodajalke oziroma njenega predstavnika in ne kot oblastni organ. To ima za posledico, da niti izpodbijanega sklepa ni mogoče obravnavati kot odločitve vlade v izvrševanju njene upravne, oblastne funkcije, ampak v okviru njenih delovnopravnih upravičenj – kot ugotovitev delodajalke (ene od strank sporazuma), da zaradi rezultatov analize ni izpolnjen pogoj za njeno nadaljno aktivnost po sporazumu, to je s pripravo predloga aneksa h kolektivni pogodbi.
DAVKI - JAVNI ZAVODI - PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00044938
Direktiva Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic člen 3. URS člen 14, 14/2. ZDDPO-2 člen 9, 9/1, 9/2, 48, 48/1, 49, 50. ZZ člen 1, 1/2, 18, 18/2, 51, 51/1, 51/2, 51/3. Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (2007) člen 2.
davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - materialno statusno preoblikovanje - obdavčitev pri združitvah in delitvah - priglasitev združitve družb - zavod - pripojitev javnega zavoda - davčno nevtralen prenos - načelo davčne nevtralnosti - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - kršitev načela enakosti pred zakonom
Dejstvo, da pridobivanje dobička ni osrednji cilj poslovanja zavoda, ni razumen razlog, ki bi utemeljeval različno davčno obravnavo pripojitve zavodov, ki opravljajo (tudi) pridobitno dejavnost, in gospodarskih družb. Nepridobiten namen delovanja za zavod kot davčnega zavezanca sam po sebi ni bistven, saj v ničemer ne spreminja njegovih obveznosti do davčnega organa glede pridobitnega dela dejavnosti, v katerem zavod skupaj z drugimi davčnimi zavezanci konkurira na trgu.
S statusnopravnega vidika je transakcija pripojitve zavoda enaka pripojitvi gospodarske družbe. Prvi odstavek 48. člena ZDDPO-2 je zato treba ustavnoskladno razlagati tako, da se nanaša tudi na združitve in delitve zavodov. Tovrstnih statusna preoblikovanja se izvedejo po enakih pravilih in z enakimi statusnopravnimi posledicami kot združitve gospodarskih družb. Zato ni videti razumnega razloga za njihovo drugačno davčno obravnavo zgolj zaradi različnih pravnoorganizacijskih oblik udeleženih pravnih oseb. Posledično je treba pojma prevzemne in prenosne družbe, ki ju zakon uporablja v nadaljevanju poglavja, razlagati tako, da se nanašata tudi na prevzemni in prenosni zavod.
Zavodu je torej v zvezi s pridobitno dejavnostjo treba priznati nevtralno davčno obravnavo, če izpolnjuje vse zakonsko predpisane pogoje (glej tudi 50. člen ZDDPO-2).
URS člen 2, 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/2, 79a, 79a/2, 79a/5.
zahteva za oceno ustavnosti - omejitev gibanja tujcu - pogoji za omejitev gibanja tujcu - pravica do pritožbe - pristojnost upravnega sodišča - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona
Pritožbeni postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti drugega stavka petega odstavka 79.a člena Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18 – popr. in 62/19 – odl. US).
ZPP člen 142, 243, 318, 339, 339/2-8. URS člen 22.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravica do izjave v postopku - osebna vročitev - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - dvom v pravilnost vročitve - javna listina - podpis na vročilnici - pristnost podpisa - dokazovanje - izvedenec grafološke stroke - dokazni predlog v pritožbi - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Ker je bil toženkin dokazni predlog za postavitev izvedenca grafologa primeren za dokazovanje neresničnosti podatkov na vročilnici, popoln in substanciran, bi njegova izvedba lahko imela vpliv na odločitev sodišča. Z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca grafologa je sodišče druge stopnje kršilo toženkino pravico do izvedbe predlaganega dokaza iz 22. člen URS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00044335
ZPP člen 367a. URS člen 35, 39.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - varstvo pravic zasebnosti - razžalitev dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti - povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta obe sodišči v okoliščinah konkretnega primera ustrezno uravnotežili tožničino pravico do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS) s toženkino pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave RS) ter s toženkino pravico do osebnega dostojanstva (35. člen Ustave RS), ko sta presodili, da je bilo protipravno ravnanje toženke, ko je hudo prizadeta zaradi smrti svoje psičke na tožnico (preko njenega novega delodajalca) naslovila očitke kot so: lažnivka, morilka, arogantna oseba brez čustev, slabič, neljubitelj živali in podobno, ter s tem, ko je fotografijo tožnice (s pripisom "L." in "K. zaradi prevelikega odmerka zdravil psička po treh dneh poginila") po pošti poslala še stricu tožnice A .L. in drugim (so) vaščanom tožnice ter nekaterim veterinarskim ambulantam po Sloveniji, ter s tem, ko je po telefonu poklicala tožničinega strica A. L. (misleč, da je oče tožnice) in ga zgolj spraševala po tožnici,
- ali sta obe sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ker sta šteli, da ni pomembno, ali je imela toženka utemeljen razlog verjeti, da je tožnica kot veterinarka odgovorna za smrt njene psičke zaradi nepravilnega zdravljenja in je to vplivalo na toženko, da se je proti tožnici ostro izražala,
- ali je bila odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 1.500,00 EUR v okoliščinah konkretnega primera pravilno odmerjena.