ZUS-1 člen 2, 2/2, 4, 4/1, 5, 5/3, 33, 33/1, 33/1-3, 33/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 180, 180a, 180a/2, 180a/4, 225, 225/5. URS člen 25, 157.
izdaja plačilnega naloga - nepravilna vročitev - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa - tožba zoper dokončen upravni akt - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Organ s potrdilom ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Gre za listino (dokazno sredstvo), ki služi dokazovanju določenih dejstev (v obravnavanem primeru pravnega dejstva pravnomočnosti prekrškovne odločbe). Navedeno potrjuje tudi umestitev določb o izdajanju in spremembi potrdil v ZUP (179. do 180. a člen) med določbe o dokazovanju z listinami.
Kljub temu da listina izkazuje neko dejstvo (konkretno nastop pravnomočnosti na določen datum), še vedno ne gre za upravni akt, s katerim je odločeno o strankini pravici, torej tudi ne v smislu ugotovitvene odločbe. Iz določb ZUP namreč narava potrdil kot aktov oblastvenega odločanja ni razvidna, kar ima za posledico, da izdano potrdilo s svojimi učinki ne more spreminjati pravnega položaja stranke in ne vplivati na razmerje med njo in organom. Potrdilo tudi nikoli ne pridobi lastnosti dokončnosti in pravnomočnosti, saj omenjeni značaj pridobijo samo upravni akti, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika in katerih zakonitost se ob odsotnosti drugega sodnega varstva presoja v upravnem sporu (157. člen Ustave).
Za zahtevo po razveljavitvi obstoječih potrdil o pravnomočnosti v ZUP ni podlage, saj navedeni zakon ne pozna instituta razveljavitve potrdila (tovrstno odločanje se nanaša na odločbe) in ga ne ureja niti smiselno, npr. z določitvijo dolžnosti organa, da poleg potrdil o pravnomočnosti izdaja še potrdila o nepravnomočnosti odločb. Tudi sicer pritožnica ne trdi, da je zahtevala izdajo potrdil o nepravnomočnosti prekrškovnih odločb.
Ker potrdilo kot dokazno sredstvo v smislu ZUP pristojnega sodišča ne zavezuje, mu tudi ne preprečuje ugotavljanja nasprotnega na podlagi drugačnih strankinih trditev. Zato poseg v potrdilo o pravnomočnosti odločbe ni nujni pogoj za varstvo pravic ali obveznosti strank v sodnem postopku, kar pomeni, da klavzula pravnomočnosti, izdana po določbah ZUP, sama po sebi pritožnici ne onemogoča uveljavljanja pravnih sredstev zoper plačilna naloga in zatrjevanja, da so ta sredstva pravočasna, saj vročitev ni bila (pravilno) opravljena.
CESTE IN CESTNI PROMET - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00041037
URS člen 2, 154, 154/1, 155, 155/1, 155/2. ZCes-1 člen 78, 78/2, 78/3, 78/5, 118, 118/1. ZIN člen 2, 2/1. ZJC-C člen 68, 68/2.
dopuščena revizija - postavitev objekta za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje upravljalca javne ceste - soglasje Direkcije RS za ceste za poseg v varovalnem pasu - retroaktivna uporaba zakona - prepoved retroaktivne veljave zakona - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava
Kršitev prepovedi retroaktivne uporabe zakona je podana tudi, če veljavni predpis mimo pogojev iz drugega odstavka 155. člena Ustave ureja določene posledice na pravno in dejansko stanje, ki se je zaključilo pred začetkom njegove veljavnosti. Ker torej ZCes-1 sploh nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu državne ceste, na podlagi obravnavane ureditve za revidentko ni mogla nastati dodatna obveznost (pridobitve soglasja), pomembna za presojo zakonitosti postavljenega objekta za oglaševanje. Inšpektor za ceste bi lahko naložil odstranitev tabel za oglaševanje, če bi ZCes-1 tudi za te, ki so bile (zakonito) postavljene pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja v za to določenem prehodnem obdobju, po neuspešno pretečenem roku pa bi predvidel inšpekcijsko ukrepanje. A kot pojasnjeno, v zakonu takih določb ni.
Za presojo zakonitosti postavitve revidentkinih oglasnih tabel v varovalnem pasu državne ceste (v naselju) je treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to je ZJC, in ne kasnejšega ZCes-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00040314
URS člen 2, 14, 14/2, 22, 25. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZUS-1 člen 2, 2/2. ZST-1 člen 10, 11, 34.
razlastitev - plačilni nalog za plačilo sodnih taks - tožba v upravnem sporu - prepozno plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - ustavitev postopka - zavrnitev pritožbe
Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, določen v 34. členu Zakona o sodnih taksah, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi. Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje.
Res je tožba v upravnem sporu tudi pravno sredstvo zoper odločitev upravnega organa, vendar ta pravna narava tožbe v upravnem sporu sama po sebi še ne utemeljuje pritožničinega očitka o kršitvah ustavnoprocesnih jamstev, ki jih zagotavljata 22. in 25. člen Ustave. Posledica neplačila sodne takse iz 105.a člena ZPP je predpisana za vsa pravna sredstva. Določitev sodne takse kot procesne predpostavke bi bila z vidika navedenih človekovih pravic lahko ustavno sporna, če bi bilo plačilo sodne takse za tožbo določeno v taki višini ali takem roku, ki bi stranki zelo otežilo ali celo onemogočilo dostop do tega pravnega sredstva, česar pa pritožnica niti ne zatrjuje.
Za kršitev načela enakosti pred zakonom, ki ga zagotavlja drugi odstavek 14. člena Ustave bi šlo, če bi zakonska ureditev brez razumnega razloga enake položaje uredila različno. Da bi bila pritožnica kot pravna oseba gospodarskega prava in stranka z interesom, ki je lokalna skupnost, glede obveznosti plačila sodnih taks v enakem položaju, pa pritožnica ne zatrjuje.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je zakonska ureditev, ki razlastitvenemu zavezancu nalaga plačilo sodne takse, v nasprotju z načelom pravne države. Vse odločbe, ki so lahko predmet upravnega spora, so odločbe, s katerimi oblastveni organ nalaga obveznosti ali posega v pravice posameznikov oziroma pravnih oseb (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Zato dejstvo, da je odločba o razlastitvi oblastveni ukrep, ki posega v tožnikovo lastninsko pravico, še ne utemeljuje zatrjevane neustavnosti predpisane taksne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00041423
URS člen 22. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - glavna obravnava v upravnem sporu - neizvedba glavne obravnave - odločitev brez glavne obravnave - dokazni predlog za zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki v zadevi ni razpisalo glavne obravnave in ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke, zakonito in skladno z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VS00041318
URS člen 26. ZUP člen 80. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - izdaja uporabnega dovoljenja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - teorija o ratio legis vzročnosti - javna listina - dokazno pravilo - prosta presoja dokazov - zavrnitev predloga
CARINE - DAVKI - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00041034
URS člen 15, 33, 147. ZTro člen 54č, 54č/4, 54č/6. ZUP člen 7, 128, 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-3. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 6, 6/c, 14, 14/1, 14/1-c. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1.
dopuščena revizija - trošarina - trošarina za komercialni prevoz - vračilo trošarine za plinsko olje - zahtevek za vračilo trošarine - vrste zahtevkov za vračanje trošarine - mesečni zahtevek - letni zahtevek - sprememba zahtevka - utemeljenost zahtevka - rok za vložitev zahtevka - zavrženje zahtevka - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava
Kupec plinskega olja, ki vračilo trošarine po 54č. členu ZTro uveljavlja z drugačnim zahtevkom od prvotno deklariranega zahtevka za to koledarsko leto, zgolj zaradi tega ne izgubi pravice do vračila trošarine. Iz prvotno deklariranega zahtevka pa izhajajo časovne omejitve in način uveljavljanja te pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00041424
URS člen 22. ZDavP-2 člen 140, 140/2. ZUS-1 člen 51, 51/2, 52, 59, 59/2, 59/2-2, 60. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni inšpekcijski postopek - zapisnik - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - enako varstvo pravic - dokazni predlog za zaslišanje strank - nedovoljena tožbena novota - načelo davčne nevtralnosti - sporno dejansko stanje - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali lahko prekluzija navajanja dokazov v davčnem postopku po trenutku izdaje zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru (drugi odstavek 140. člena Zakona o davčnem postopku) prevlada nad načelom nevtralnosti v sistemu davka na dodatno vrednost?
2. Ali je ureditev drugega odstavka 140. člena Zakona o davčnem postopku v nasprotju z 22. členom Ustave Republike Slovenije?
3. Ali Upravno sodišče lahko zavrne strankino zahtevo za izvedbo glavne obravnave, čeprav je stranka v tožbi izrecno zahtevala, naj se izvede njeno zaslišanje in zaslišanje drugih oseb z namenom, da se ugotovi pravilno dejansko stanje?
URS člen 22. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-1, 59/2-2, 59/2-3, 59/3, 60. ZDavP-2 člen 10, 10/1, 68.
dopuščena revizija - davčni inšpekcijski nadzor - davek na dodano vrednost in akontacije dohodnine - ocena davčne osnove - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - neizvedba glavne obravnave - odločitev brez glavne obravnave - odločanje na seji - dokazni predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - neprimeren in nekonkretiziran dokazni predlog - enako varstvo pravic - ugoditev reviziji - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če se glavna obravnava ne izvede in Upravno sodišče odloči na nejavni seji, je to sodišče v celoti vezano na predhodno ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka. Navedeno pomeni, da Upravno sodišče v primeru, če ne izvede glavne obravnave, tudi ne more ponovno (drugače) vrednotiti v upravnem postopku ugotovljenih dejstev in napraviti novega (drugačnega) sklepa o dejanskem stanju, kar pomembno omeji obseg presoje odločanja v upravnem sporu.
Upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja ne izvede glavne obravnave, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu in nedopustno posega v pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave. V primeru, da so podani ustavno dopustni in zakonsko predpisani izjemni razlogi, da glavne obravnave ne izvede, pa mora to v svoji sodbi jasno in izrecno obrazložiti.
Ker je bilo dejansko stanje sporno in so bili predlagani dokazi, o katerih pa se je sodišče opredelilo ne da bi opravilo glavno obravnavo in tudi brez uporabe materialnega procesnega vodstva, je prišlo do kršitve pravice do glavne obravnave iz 22. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00040282
URS člen 14, 14/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZNISESČP člen 3. ZPONDV člen 7, 7/2.
predlog za dopustitev revizije - verifikacija stare devizne vloge - prevzem izpolnitve - višina obrestne mere - načelo enakosti pred zakonom - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali obrestne mere, predpisane po 3. členu ZNISESČP, predstavljajo neutemeljeno razlikovanje med varčevalci v Glavnih podružnicah Zagreb in Sarajevo ter varčevalci v domačih podružnicah slovenskih bank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00039949
URS člen 23, 25. ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 27, 27/1, 27/1-2, 36, 36/1, 36/1-4. ZKUASP člen 54, 54/3, 56, 56/1. ZPP člen 73, 73/5.
določitev tarife za uporabo avtorskih del - sklep o (ne)izločitvi uradne osebe - zavrnitev predloga za izločitev uradne osebe - dopustnost upravnega spora - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe - ni upravni akt - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Ni ustavne zahteve (ki bi izhajala iz pravice do pravnega sredstva, 25. člen Ustave), da bi zoper odločitev o zavrnitvi zahteve za izločitev morala biti zagotovljena takojšnja pritožba. Ustavno sodišče je namreč kot ustavno skladno ocenilo ureditev (petega odstavka 73. člena ZPP), da zoper odločitev o zavrnitvi predloga za izločitev sodnika ni možna samostojna pritožba, temveč šele v okviru pritožbe zoper končno odločbo. To pomeni, da tudi ureditev ZKUASP ni neustavna že (zgolj) zato, ker ne predvideva samostojnega pravnega sredstva zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev članov Sveta.
Iz določb ZKUASP izhaja, da šele pravnomočna odločba Sveta postane del skupnega sporazuma (oziroma ga nadomešča, tretji odstavek 54. člena ZKUASP). To pomeni, da ima tožba v upravnem sporu (zoper končno odločbo) suspenzivni učinek, tako da je učinkovito pravno sredstvo tudi za uveljavljanje kršitev kot jih tožnik zatrjuje v obravnavanem primeru. Ustavno sodišče je namreč sprejelo stališče, da je mogoče upravni spor šteti kot "drugo pravno sredstvo" (v smislu 25. člen Ustave), če se z njim še vedno zagotavlja temeljni namen instančnosti, tj. da je to pravno sredstvo po svoji naravi enako učinkovito kot bi bila pritožba v upravnem postopku. Glede na navedeno ureditev 56. člena ZKUASP, ki ne zagotavlja samostojnega sodnega varstva zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev članov Sveta (temveč šele sodno varstvo v upravnem sporu zoper končno odločbo), ne pomeni nedopustnega posega v 25. člen Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00039933
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. URS člen 22. ZUS-1 člen 20, 20/1, 45, 45/1, 59, 59/1, 59/2, 59/2-2. ZPP člen 236, 285, 339, 339/2, 339/2-8. ZMZ-1 člen 20, 20/2, 20/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 47.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - prevod listine - odločanje na podlagi listine v tujem jeziku - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - pravica do izvedbe dokaza - pravica do kontradiktornega postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - substanciranje dokaznega predloga - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Glavna obravnava v upravnem sporu je namenjena tudi odločanju o tem, katere dokaze je treba izvesti za razjasnitev spornega dejanskega stanja. Zato izvedba glavne obravnave ni odvisna od presoje, katere dokaze je mogoče oziroma potrebno izvesti na glavni obravnavi, temveč je (tudi) to presojo treba opraviti prav na sami glavni obravnavi.
Po navedenem je treba pritožbi ugoditi že zato, ker je sodišče dokazne predloge zavrnilo in odločilo o tožbi, ne da bi opravilo glavno obravnavo, saj je po navedenem že zato podana kršitev pravice iz 22. člena Ustave.
Da je substanciranost dokaza pomanjkljiva, je stvar ocene (presoje) sodišča v konkretnem primeru, s katero mora biti stranka seznanjena, da lahko pravico do dokaza uspešno uveljavlja in s tem ohrani tudi svoj položaj stranke kot subjekta postopka. V upravnem sporu je zato treba dati stranki možnost, da se z navedeno pomanjkljivostjo seznani in jo tudi odpravi. Temu služi institut materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP), v okviru katerega mora pred sprejetjem dokaznega sklepa na glavni obravnavi oziroma v pripravljalnem postopku v upravnem sporu (prvi odstavek 45. člena ZUS-1) sodnik zagotoviti razjasnitev navedene okoliščine. Šele v primeru, če stranka tudi po pozivu sodišča dokaznega predloga ne substancira, ga sodišče iz tega razloga lahko zavrne.
V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje materialnega procesnega vodstva ni opravilo. To pomeni, da bi sodišče storilo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če bi bila njegova ocena o nesubstanciranosti dokaznih predlogov pravilna, saj bi bil pritožnik nezakonito prikrajšan za možnost obravnavanja tožbenih ugovorov pred sodiščem.
ODVETNIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00039934
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 22. ZUS-1 člen 23, 24, 29, 29/3, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 103, 103/3. ZOdv člen 11, 11/2.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlogi za zamudo - opravičljiv razlog za zamudo - opravičljiv vzrok za zamudo - očitna pomota pooblaščenca - napaka odvetnika - zavrnitev pritožbe
Napako tožnikove pooblaščenke, ki je tožbi, ki se nanaša na drugega tožnika v zvezi z drugim izpodbijanim aktom, priložila priloge, ki se nanašajo na tožnika v tem upravnem sporu, je pripisati nezadostni skrbnosti tožnikove pooblaščenke, ki bi morala kot odvetnica, od katere se pričakuje večja skrbnost, pred vložitvijo vlog na sodišče preveriti, ali pošilja tožbe za vse štiri njene stranke in ali so priloge k tožbam ustrezne. Iz pritožbenih navedb celo izhaja, da je bila prva napaka storjena že pri tiskanju tožb, saj tožnikova sploh ni bila natisnjena, nato pa še ob odpravi, saj je tožnikove priloge priložila tožbi, ki se nanj ni nanašala. Vrhovno sodišče zato pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za napako, do katere je prišlo v sferi tožnikove pooblaščenke in je posledica njenega poslovanja, kar ne more biti opravičen vzrok za zamudo oprave procesnega dejanja. Prav tako zatrjevani delovna preobremenjenost in časovna stiska nista okoliščini, ki ju tožnikova pooblaščenka ni mogla predvideti oziroma odkloniti.
RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - SODSTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00041043
URS člen 23, 125. ZSS člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 24/4, 25, 28, 29, 32, 33, 34. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 23, 23/1, 23/1-2, 31, 32, 36. ZUS-1 člen 2, 27, 27/1, 27/1-1, 64, 64/1, 64/1-4. ZUP člen 8, 8/1.
Sodni svet - sodniško napredovanje - redno napredovanje - pogoji za napredovanje - ocena sodniške službe - ni upravni akt - vezanost Sodnega sveta na oceno personalnega sveta - pravica do sodnega varstva - ugoditev tožbi - zmotna uporaba materialnega prava
V primeru rednega napredovanja je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo predsednika sodišča o uvrstitvi v plačni razred ali o napredovanju v položaj svetnika. Napredovanji, o katerih odloča predsednik sodišča, sta praviloma "avtomatični." Podlaga za odločitev je ocena sodniške službe. Predsednik sodišča je nanjo vezan. Iz nobenega predpisa ne izhaja, da bi smel preverjati njeno procesno in vsebinsko pravilnost. To pa ne velja za Sodni svet ob odločanju o pritožbi zoper predsednikovo odločitev.
Stališče Sodnega sveta o vezanosti na oceno sodniške službe bi pomenilo, da je sodno varstvo zoper izpodbijano odločbo, v kateri zaradi tega stališča grajane ocene ni preizkusil, pretirano omejeno. Preizkus bi bil zreduciran le na vprašanje, ali je pravilna odločitev o tožnikovem nenapredovanju glede na oceno sodniške službe, ki bi jo moral Sodni svet sprejeti kot pravilno, čeprav je srž spora ravno v njeni zatrjevani nepravilnosti in čeprav je samostojno ni mogoče izpodbijati kljub temu, da poleg ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, ocena o neizpolnjevanju kriterijev za napredovanje najbolj poseže v sodnikov položaj in če je vsebinsko napačna, lahko tudi v njegovo neodvisnost.
Sodni svet lahko tudi tedaj, ko odloča o sodnikovi pritožbi zoper odločbo predsednika o (ne)napredovanju, napravi drugačne dejanske in pravne zaključke od tistih, ki so vsebovani v oceni personalnega sveta in morebiti korigirano oceno uporabi pri svoji odločitvi. Če se izkaže, da je pritožba utemeljena, spremeni odločbo predsednika sodišča, ki temelji na neustrezni oceni. Čeprav razlogi za spremembo niso na strani predsednika, pač pa v neustreznosti ocene, ki jo je bil dolžan upoštevati, je to edini način za odpravo njenih učinkov. Ne more pa Sodni svet odločbe predsednika razveljaviti in mu zadeve vrniti v ponovno odločitev, v okviru katere bi ustreznost (posredno izpodbijane) ocene preizkušal slednji sam: zakon mu take pristojnosti (in nasploh prisojnosti ugotavljanja sodnikove strokovne in delovne uspešnosti) ne daje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00041231
ZPP člen 190, 190/1, 196. SPZ člen 12, 213, 213/2, 219, 219/1, 219/2, 219/3. OZ člen 5, 10, 384. URS člen 67.
stvarna služnost poti - varstvo služnostne pravice - prestavitev služnostne poti - povrnitev stroškov - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - vrnitev v prejšnje stanje - socialna funkcija lastnine - enotno sosporništvo - dopuščena revizija
Ker prestavitev služnosti v SPZ ni izrecno urejena, prav tako ni izrecno urejeno, kdo nosi stroške v zvezi s tem. Je pa v teoriji zavzeto stališče, da mora lastnik služečega zemljišča plačati tudi vse stroške, ki so povezani s prestavitvijo.
Prestavitev služnostne poti je (načeloma) izključno v interesu lastnika služeče nepremičnine. Zato v tem položaju ni mogoče uporabiti drugega odstavka 219. člena SPZ, po katerem stroške izgradnje poti ali naprav nosi lastnik gospodujoče nepremičnine. Vrednotni temelj navedene določbe je namreč v tem, da je vzpostavitev služnostne poti izključno v interesu lastnika gospodujoče nepremičnine. Gre za primere, ko je pot zaradi ureditve dostopa šele treba zgraditi, vzdrževati ali izboljšati. Stroške prestavitve poti, vključno z zagotovitvijo njene enakovrednosti, pa je mogoče s smiselno razlago tretjega odstavka 219. člena SPZ (ta med drugim upošteva interes lastnika služeče nepremičnine) naložiti zgolj lastniku služeče nepremičnine, saj je to dejanje (načeloma) izključno v njegovem interesu.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00042510
ZDZdr člen 12, 13. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - omejitev pravice - pravica do svobode gibanja - nadzor nad pacienti - izhod pacienta pod nadzorom
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče z odločitvijo, da se nasprotni udeleženki dnevno omogočijo izhodi pod nadzorom, omejilo oziroma prekršilo pravice nasprotne udeleženke iz 12. in 13. člena Zakona o duševnem zdravju.
Zakon o upravnem sporu pritožbe zoper odločitve Vrhovnega sodišča ne predvideva. Že iz tega razloga je treba vlagateljevo pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00040562
URS člen 38. ZIntPK člen 13, 16, 75. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odškodninska odgovornost države - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - pristojnosti KPK ob sumu korupcije ali drugih kršitev - objava podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja - kršitev človekovih pravic - varstvo osebnih podatkov - podlage odškodninske odgovornosti - kvalificirana protipravnost - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
- ali je bila gledano s perspektive v letu 2015 možna široka in pomensko odprta razlaga določil 13., 16. in 75. člena ZIntPK v smeri, da KPK omogočajo pridobitev, obdelavo in objavo osebnih podatkov prejemnikov javnih sredstev v spletni aplikaciji, čeprav KPK zoper posameznika ni vodila še nobenega postopka iz svoje pristojnosti, niti izvajala nobenih ukrepov v skladu z ZintPK;
- ali ravnanje v nasprotju z določbami 13., 16. in 75. člena ZIntPK, ki ima za posledico nezakonit poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS, predstavlja kvalificirano protipravnost ravnanja državnega organa, kot enega od elementov odškodninske odgovornosti;
- ali na presojo standarda kvalificirane protipravnosti kakorkoli vpliva narava pravice, v katero je bilo z nezakonitim ravnanjem poseženo, oziroma ali tudi v primeru, ko gre za nezakonit poseg v ustavno (človekovo) pravico, ki predstavlja hujšo kršitev kot poseg v katero od le zakonskih pravic, za kvalificirano protipravnost veljajo enaka merila in standardi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00040549
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 339, 339/2-8. SZ-1 člen 103, 103/1-4, 104. URS člen 22, 23, 25.
dopuščena revizija - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi na strani najemnika - neplačilo najemnine in stroškov - pravica do doma - pravica do zasebne lastnine - test sorazmernosti - upoštevanje vseh okoliščin primera - zastaranje terjatve - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do poštenega sojenja - trditveno in dokazno breme
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali odpoved neprofitnega najemnega razmerja oziroma neprofitne najemne pogodbe zaradi neplačila obveznosti, ki so tekom postopka (do konca glavne obravnave) prenehale, ker so zastarale oziroma bile poravnane, pomeni nujen ukrep za varovanje interesov tožnikov ali pa je sodišče s tem kršilo toženčevo pravico do spoštovanja doma,
- ali je sodišče kršilo 22., 23., 25. člen Ustave RS in pravico do poštenega sojenja, ter storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP, ko ni pridobilo izpiska s TRR upravnika, kot je predlagal toženec in kot je samo sprejelo dokazni sklep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00040599
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/1.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - odgovornost projektanta - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali je Republika Slovenija, glede na načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS) in pravice do povračila škode (26. člen Ustave RS), lahko razbremenjena odgovornosti za opustitev predpisanega dolžnega ravnanja svojih oblastnih organov v razmerju do tretjih, kadar njeni oblastni organi po uradni dolžnosti ne preprečijo niti ne poskušajo preprečiti kršitve svojih odločb (posamičnih aktov), ki so bile izdane o obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja zaradi varovanja pravnih koristi tretjih, posledica kršitve teh odločb (izgradnje objekta po zadržanem izvrševanju gradbenega dovoljenja) in opustitve dolžnega ravnanja preprečitve te kršitve (v konkretnem primeru inšpekcijskega nadzorstva), pa je nastanek škode tretjim, zaradi varovanja pravnih koristi katerih je bila ta odločba izdana;
(2) Ali se prekinitev vzročnosti pri presoji prispevka projektanta in odgovornega projektanta (petega in šestega toženca) za nastalo škodo po pravilih o solidarni odgovornosti lahko presoja zgolj po formalnem kriteriju izdaje odločbe o obnovi postopka, ki naj bi vzročno zvezo z njunim protipravnim ravnanjem prekinila, ali pa je glede na specifičnost povezave udeležencev pri gradbenem podjemu (odgovornost za strokovne rešitve) treba upoštevati kriterij vzroka, ki izvira iz njune sfere odgovornosti (jamstvo naročniku in državi za projekt, skladen s predpisi in prostorskimi akti);
(3) Ali je glede na poseben položaj in pristojnosti, ki so z ZGO-1 podeljene odgovornemu projektantu (arhitekture) kot nosilcu javnega pooblastila za potrjevanje skladnosti projektov s predpisi in prostorskimi akti po ZGO-1, mogoče izključiti njegovo neposredno odškodninsko odgovornost tretjim osebam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00039940
URS člen 22. ZUS-1 člen 20, 52, 59, 59/2, 59/2-2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dohodnina - status rezidenta - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - standard obrazloženosti odločbe - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali obrazložitev glede neizvedbe glavne obravnave ustreza zahtevam po obrazloženi sodni odločbi.