ZUstS člen 23. Ustava RS člen 2, 14, 49. ZObr člen 93, 93/2.
prekinitev postopka - ocena ustavnosti določbe drugega odstavka 93. člena ZObr - vračilo stroškov osnovnega vojaškega usposabljanja
Pri odločanju o reviziji mora Vrhovno sodišče uporabiti določbo drugega odstavka 93. člena ZObr. Ta določa, da pripadnik stalne sestave lahko pogodbo o zaposlitvi iz prvega odstavka prejšnjega člena enostransko odpove, pri čemer mora glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja, če je pogodbo odpovedal pred iztekom 10 let.
Po oceni Vrhovnega sodišča je navedena določba ZObr v neskladju z 2., 14. in 49. členom Ustave Republike Slovenije.
URS člen 29, 29/3. ZP-1 člen 55, 55/2, 155, 155/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – hitri postopek – postopek pred prekrškovnim organom – priprava obrambe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – navajanje novih dejstev – dokazna prekluzija - možnost izjave o prekršku – pravica do poštenega postopka – odločanje sodišča
V skladu z določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 prekrškovni organ kršitelja še pred izdajo odločbe o prekršku med drugim pouči, da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih kasneje v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Vsebino navedene določbe je treba razlagati v luči določbe prve alineje 29. člena Ustave, ki tudi storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Če prekrškovni organ storilca prekrška pisno obvesti o prekršku, ima storilec v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZP-1 možnost, da se v petih dneh od vročitve obvestila pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška. V tem primeru bo imel storilec prekrška praviloma zadostno možnost za pripravo svoje obrambe.
Tudi v primeru, če prekrškovni organ storilca prekrška ustno obvesti o prekršku in pouči o njegovih pravicah in posledicah, če v postopku ne bo sodeloval, mora zaradi zagotovitve temeljnih jamstev poštenega postopka iz 29. člena Ustave, storilcu vselej omogočiti, da izjavo poda v roku petih dni, razen če jo sam želi podati takoj. Okoliščina, da želi izjavo podati takoj, mora biti posebej protokolirana, poleg zapisa same izjave o prekršku.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0018798
ZDZdr člen 40, 41, 75, 75/2, 77, 77/2. ZNP člen 37. ZPP člen 8. URS člen 19, 35, 51.
postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v socialno varstvenem zavodu - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom - zdravljenje na varovanem oddelku - podaljšanje ukrepa - predlagatelj - aktivna legitimacija - center za socialno delo - razlaga zakona - logična razlaga - namenska razlaga - besedna razlaga - mnenje izbranega zdravnika
Določila drugega odstavka 77. člena ZDZdr ni mogoče razlagati tako (ozko), da z določitvijo direktorja socialno varstvenega zavoda kot predlagatelja podaljšanja zadržanja osebe v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda izključuje smiselno uporabo tistih (splošnejših) določb ZDZdr, ki opredeljujejo, kdo je lahko upravičeni predlagatelj, konkretno torej določila 40. člena ZDZdr. Drugačno razlago namreč terjata logična in namenska razlaga zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS0018766
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 179.
dopuščena revizija - mediji - varstvo osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravica do zasebnosti
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne presoje vprašanja ali je toženec protipravno posegel v zasebnost tožnika in v njegovo čast in dobro ime.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00002947
ZDZdr člen 80, 80/2.
pridržanje v psihiatrični bolnišnici - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - nadzorovana obravnava - duševne motnje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - človekove pravice in temeljne svoboščine
Ukrepi, ki jih država izvaja v okviru sistema zdravstvene in socialne skrbi na področju duševnega zdravja po ZDZdr, pomenijo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zaradi česar je pri odločanju o tem treba ustavnoskladno strogo in restriktivno upoštevati zakonske pogoje.
Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti presoje, da je bila v konkretnem primeru kršena tožnikova pravica iz 21. člena Ustave RS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2008129
ZKP člen 277, 277/1-1, 293, 293/3, 357, 357/1-4, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-3, 402, 402/3, 420, 420/1, 420/5, 428, 428/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 91, 91/2. URS člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predhodni preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega akta - sklep o ustavitvi kazenskega postopka - zavrnilna sodba - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - prenehanje teka zastaranja - razveljavitev pravnomočne sodne odločbe - pravica do pritožbe - ustavna pritožba - dovoljenost pritožbe - presoja pritožbenih navedb - vsebinska presoja - formalna presoja - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnega sredstva - obseg preizkusa
Tudi za postopke po razveljavitvi pravnomočne sodbe z ustavno pritožbo, ker po razveljavitvi pravnomočne odločbe zastaranje ne teče več, velja, da se mora postopek končati v razumnem roku oziroma v roku, ki ne more biti drugačen kot rok za novo sojenje v postopku, ko je bila pravnomočna sodba razveljavljena z izrednim pravnim sredstvom.
Zavrženje obtožnega akta na podlagi določbe prvega odstavka 437. člena ZKP iz razlogov po 277. členu ZKP je formalna odločitev, ki jo sodišče sprejme v fazi takoimenovanega predhodnega preizkusa obtožnega predloga, ki ga mora opraviti takoj po prejemu obtožnega predloga. Če se je kazenski postopek že začel, se določba 437. člena ZKP ne more uporabiti.
Če je pravnomočna sodba razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča, se sojenje pred pristojnim sodiščem, ki mu je bila zadeva vrnjena v novo odločanje, znajde v enaki fazi postopka, kot v primerih, ko bi sodno odločbo razveljavilo hierarhično višje sodišče znotraj sistema rednega sodstva
Vrhovno sodišče je že večkrat obravnavalo vprašanje dokaznega bremena ter standarda obrazloženosti sodbe v primeru, ko pravna oseba oziroma samostojni podjetnik uveljavlja obstoj ekskulpacijskih razlogov iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1. V navedenih odločbah je sprejelo stališče, da se mora sodišče v obrazložitvi sodbe opredeliti do relevantnih navedb, s katerimi vlagatelj uveljavlja obstoj ekskulpacijskega razloga, da mora vlagatelju omogočiti izvajanje dokazov v zvezi z dokazovanjem obstoja ekskulpacijskega razloga, pri ugotavljanju dejanskega stanja pa mora upoštevati tudi načelo materialne resnice, ter da vlagatelju ni treba prepričati sodišča, da je podan zatrjevan ekskulpacijski razlog, temveč zadostuje, da s predloženimi dokazi izkaže določeno stopnjo verjetnosti obstoja tega razloga.
STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - RAZLASTITEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018706
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 99.
dopuščena revizija - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - razlastitev - javno dobro - javna cesta na zasebnem zemljišču - odstranitev javne ceste - kategorizacija javne ceste - protipravnost - dejanska razlastitev - soglasje lastnika - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko lastnik nepremičnine, ki je bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, razlastitveni upravičenec pa ne zahteva uvedbe postopka razlastitve, vloži zahtevek za varstvo svoje lastninske pravice na podlagi 99. člena SPZ;
- ali lahko ustno soglasje lastnika nadomesti postopek razlastitve; in
- ali je lahko cestna povezava, ki poteka delno po zasebnem zemljišču, po izvršeni kategorizaciji, za katero lastnik ni podal potrebnega soglasja ali dovoljenja (npr. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Podčetrtek z dne 6. 7. 2000, Ur. l. RS 71/2000 – pot številka 817372), javna pot.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0018784
URS člen 19, 19/1, 31, 35. ZDZdr člen 8, 39.
postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v socialno varstvenem zavodu - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom - človekove pravice - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - zavrnitev zdravljenja - ogrožanje premoženja - ogrožanje zdravja - ogrožanje življenja
Udeleženkina ustavno varovana pravica do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), ki je, kot pravilno opozarja sama, ena od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, s podaljšanjem ukrepa zadržanja na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike brez privolitve v nujnem primeru, ni bila nedovoljeno prizadeta. V določenih primerih je takšen poseg v posameznikove pravice nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb pred ogrožanjem njihovega življenja in zdravja ter premoženja bodisi zaradi posebnega varstva same na zdravljenju zadržane osebe, ki prav takšno varstvo nujno potrebuje.
pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - vročitev sodbe - vročanje s pritrditvijo na sodno desko - rok za pritožbo
Pravica do pritožbe (25. člen Ustave RS) je temeljna pravica posameznika, ki izhajajoč iz načela zakonitosti (2. člen Ustave RS) in načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave) karakterizira pravno državo. S to ustavno določbo je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V zvezi s pravico do pravnega sredstva je Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-309/94 z dne 16. 2. 1996 obrazložilo, da ta ustavna določba zagotavlja spoštovanje načela inštančnosti pri odločanju sodišč, prav tako pa tudi pri odločanju drugih državnih organov, kadar ti odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih interesih. Vsebina načela inštančnosti pa je prav v tem, da lahko organ druge stopnje presoja odločitev prvostopnega organa z vidika vseh vprašanj, ki so pomembna za odločitev o pravici oziroma obveznosti. Smisel pravice do pritožbe je v tem, da se pritožniku zagotovi, da pritožbeno sodišče vsebinsko presodi utemeljenost pritožbenih navedb (odločba Ustavnega sodišča RS Up-258/03, Up-I-74/05 z dne 22. 9. 2005). Prav tako je smisel 25. člena Ustave, da lahko posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese, kar pomeni, da mora pritožbeno sodišče pritožbo, če je dopustna, vsebinsko obravnavati in se do tistih pritožbenih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeliti (odločba Ustavnega sodišča RS Up-353/02 z dne 20. 5. 2004). Tudi Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 170/2001 in v sodbi I Ips 222/2001 obrazložilo, da je pritožba redno pravno sredstvo, vložitev tega sredstva pa procesno dejanje, s katerim upravičenci izpodbijajo praviloma prvostopenjsko odločbo, sprejeto v kazenskem postopku, in s katerim zahtevajo, da se ta razveljavi ali spremeni. Posledica vložitve pravnega sredstva je, da sodišče druge stopnje (iudex ad quem) preizkusi odločbo prvostopenjskega sodišča (iudex a quo) ter odvisno od rezultata tega preizkusa odločbo razveljavi, spremeni ali potrdi. Namen in upravičenost pravnih sredstev je v odpravljanju napačnih odločitev. Ta bi bil popolnoma izničen, če obdolžencu pravice do pritožbe ne bi omogočili. Da pa se obdolžencu pravica do pravnega sredstva omogoči, mu je seveda treba sodbo sodišča prve stopnje vročiti.
Po četrtem odstavku 120. člena ZKP mora sodišča obdolžencu, ki ima zagovornika, njemu in njegovemu zagovorniku pisanja iz drugega odstavka tega člena vročiti po določbah 119. člena tega zakona. V takem primeru teče rok za vložitev pravnega sredstva oziroma odgovora na pritožbo od zadnje vročitve. Če obdolžencu ni mogoče vročiti odločbe oziroma pritožbe, ker ni sporočil spremembe naslova ali prebivališča, se odločba oziroma pritožba pritrdi na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev.
V konkretni kazenski zadevi je sodišče vročilo sodbo zagovorniku, obdolžencu pa je sodbo pošiljalo na naslov prejšnjega bivališča in sicer na XY naslov, od koder so se pisanja vračala nevročena, čeprav je zagovornik v pritožbi, ki jo je sodišče prejelo dne 19. 5. 2015, sodišču že sporočil spremembo naslova obsojenca in sicer AB naslov, Belgija. Ne glede na navedeno je sodnica izdala dne 23. 7. 2015 odredbo, da naj se na podlagi četrtega odstavka 120. člena ZKP sodba za obdolženca nabije na oglasno desko. Sodba je bila nabita dne 23. 7. 2015 in sneta 31. 8. 2015. Pritožbeno sodišče, kateremu je bila zadeva predložena, je štelo, da je bila sodba pravilno vročena obema, zagovorniku in obsojencu ter zagovornikovo pritožbo obravnavalo ter jo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Zoper takšen postopek, ki je tekel pred pravnomočnostjo odločbe pa je vložil zagovornik zahtevo za varstvo zakonitosti kjer uveljavlja kršitev temeljne ustavne pravice do pravnega sredstva. Navaja, da je bilo sodišče o spremembi obsojenčevega naslova oziroma prebivališča pravočasno obveščeno in je na navedeni naslov kasneje tudi vročilo sodbo sodišča prve stopnje, zaradi česar zakonskih pogojev za vročitev z nabitjem na sodno desko ni bilo.
ZPP člen 202, 202/2, 385, 385/4, 392, 393, 393/1, 393/2. URS člen 14, 22, 33.
sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave - uveljavljanje ničnosti - podpisnik poravnave - tretja oseba - poseg v pravice tretjih - učinkovito sodno varstvo - poseg v ustavno varovane pravice - pravna praznina - ocena ustavnosti - delitev oblasti - presoja ustavnosti
S tem, ko je zakonodajalec uvedel tožbo za razveljavitev sodne poravnave kot izredno pravno sredstvo, ni pa istočasno določil, da je mogoče to tožbo vložiti tudi iz ničnosti razlogov, pavice vložiti to pravno sredstvo pa tudi ni priznal osebam, ki niso podpisniki sodne poravnave, če sodna poravnava poseže v njihov pravni položaj, je po oceni Vrhovnega sodišča ob tem, da te osebe nimajo druge možnosti učinkovitega pravnega varstva, prekomerno posegel v njihov pravni položaj. Zaradi navedenega je v pravnem sistemu nastala pravna praznina, ki je sodišče ne more samo zapolniti. Zato je postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 392. člena ZPP oziroma pravne ureditve sodne poravnave kot celote.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0018608
ZPP člen 80, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 6, 6/2, 147, 184, 187. ZDR člen 4, 184. URS člen 14, 14/2, 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. ZOR člen 204.
presoja ustavnosti - prekinitev revizijskega postopka - dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoženjske škode - podedljivost terjatve - obstoj stranke - smrt stranke po zaključku glavne obravnave - prekinitev pritožbenega postopka - materialno in procesno nasledstvo - povrnitev škode - odškodnina - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - delovno razmerje - odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca - poslovna odškodninska odgovornost - protipravnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - neprava opustitev - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje
Upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča, da določba 184. člen OZ ni skladna z Ustavo in se razveljavi, to za obravnavano zadevo pomeni, da gre za podedljivo terjatev kljub temu, da je tožnik umrl v času pritožbenega postopka. Tako je v obravnavanem primeru nastopilo materialno in posledično procesno nasledstvo. Formalni vstop dedičev v pravdo nima konstitutivnega pač pa le deklaratorni značaj, ker so dediči pravdna stranka že od smrti prednika dalje. Prekinitev pritožbenega postopka ni bila potrebna, saj je tožeča stranka imela pooblaščenca. Okoliščina, da pritožbeno sodišče v uvodu svoje odločbe ni upoštevalo smrti tožnika, odločalo pa je o pritožbi tožene stranke, ne pomeni, da je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki bi narekovala razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje. Takšna sodba, ki ne upošteva smrti stranke, ki je imela pooblaščenca, ni absolutno nična, ampak učinkuje tudi proti, poimensko še nedoločenim, dedičem in bi dedič na podlagi takšne sodbe in sklepa o dedovanju lahko dosegel izvršbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VS0018605
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 39. URS člen 2, 67, 76, 78. OZ člen 190.
individualni delovni spor - stvarna pristojnost - obrtniki - kolektivna pogodba - presoja ustavnosti - test sorazmernosti - zasebni delodajalec - plačilo prispevka na podlagi kolektivne pogodbe - solidarnost - prispevek za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev - oblastveni akt - načelo socialne države - varstvo delavcev - sindikalne pravice - poseg v zasebno lastnino - neupravičena pridobitev - davek
Za presojo ustavnosti kolektivnih pogodb so pristojna delovna sodišča v kolektivnih delovnih sporih, v individualnih delovnih sporih, kakršen je tu obravnavani (ko tožnik zahteva povračilo vplačanih zneskov na podlagi Kolektivne pogodbe), pa imajo podobne pristojnosti redna sodišča. Zato je revizijsko sodišče tehtalo, ali je zaradi varstva delavskih/sindikalnih pravic in načela socialne države, varstvo katerih se zagotavlja s kolektivnimi pogodbami, dopustno poseči v tožnikovo pravico do lastnine.
Pravna podlaga za zbiranje sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, je v 39. členu Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci, ki ni bil v nasprotju z zakoni in Ustavo (saj je šlo za solidarnostni prispevek, pri katerem ne gre za ekvivalent vzajemnih dajatev, temveč za sredstva, ki se razpršijo med upravičence), zato do neutemeljenega premika premoženja (zaradi katerega bi bil tožnik prikrajšan, tožena stranka pa obogatena) ni prišlo. To pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikovega tožbenega zahtevka, potrjena s strani pritožbenega sodišča, materialnopravno pravilna (190. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0018611
ZPP člen 106, 106/1, 106/2, 108, 108/6, 335, 336, 343, 343/3. ZNP člen 37. ZMZPP člen 109, 109/3, 111.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - ugovor - nepopolna vloga - obvezne sestavine pritožbe - priloge - listine - število predloženih vlog ali prilog - poziv za predložitev - umik priloge k vlogi - zavrženje vloge - razlaga zakona - prekomeren poseg
PO stališču pritožbenega sodišča ustavno skladna razlaga narekuje takšno razlago določbe šestega odstavka 108. člena ZPP, da se priloga, ki tudi po pozivu sodišča ni priložena v zadostnem številu izvodov, šteje za umaknjeno, medtem ko sodišče vloge, h kateri je ta priloga priložena, zgolj zaradi pomanjkljivosti (tj. nezadostnega števila izvodov priloge) ne zavrže.
zavrženje pritožbe - dovoljenost revizije - sklep procesnega vodstva - sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča - razlaga zakona - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - pravica do pravnega sredstva
Zgolj besedilo tretjega odstavka 384. člena ZPP sicer omogoča jezikovno razlago, za kakršno se zavzema revident. To je, da je dovoljena revizija zoper sleherno zavrženje pritožbe na drugi stopnji sojenja. Vendar pa je treba po presoji Vrhovnega sodišča tretji odstavek 384. člena ZPP razlagati tudi s teleološko (namensko) razlago ter v povezavi s prvim odstavkom, ki določa, da stranke lahko vložijo revizijo le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil (glavni) postopek pravnomočno končan.
V obravnavanem postopku je pravica do pritožbe zagotovljena zoper odločbo glavni stvari, zato z izpodbijano odločitvijo višjega sodišča ni poseženo v pravico revidenta do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0018564
URS člen 15, 15/3, 22. ZMed člen 39, 39/2. ZPP člen 342.
mediji - pravica do objave popravka - postopek s pritožbo - vročitev odgovora na pritožbo - kolizija ustavnih pravic - pravica do izjave v postopku
Po prepričanju Vrhovnega sodišča je zakonodajalec tudi v ureditvi postopka po ZMed imel ustavno dopusten razlog, da je v postopku s pritožbo zoper odločitve o pravici do objave popravka ali odgovora izključil uporabo določb ZPP glede vročitve pritožbe nasprotni stranki in možnost odgovora na pritožbo. Razlog učinkovitosti in pospešitve postopka je namreč pri odločitvi v zvezi s pravico do popravka ali odgovora ključen, saj lahko daljši časovni zamik pravico popolnoma izvotli. Vendar pa omenjeni ustavno legitimni cilj v zadevnih primerih, ko sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje spremeni, premočno trči od ustavno pravico do izjave nasprotne stranke.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS0018591
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 107, 112. URS člen 33, 158. ZIKS člen 145.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - pravnomočnost - res iudicata - vrnitev zaplenjene nepremičnine - odpoved najemne pogodbe - plačilo najemnine - izpraznitev stanovanja - pravica do zasebne lastnine
Na postavljeno vprašanje je že odgovorilo Ustavno sodišče v odločbiUp-457/09-21 z dne 28. 9. 2011. Pojasnilo je, da načelo pravnomočnosti iz158. člena Ustave zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti, predvsem zato, da bi se varovale pridobljene pravice. Poseg v lastninsko pravico, ki temelji na pravnomočni oblikovalni odločbi pristojnega organa, ne da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, oziroma ne da bi bili po takšnem postopku drugače odstranjeni njeni učinki, je kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. V pravdnem postopku tako ni mogoče popravljati napak, storjenih v postopku denacionalizacije.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/2. ZIntPK člen 4, 4-12, 5, 13, 13/5, 13/7, 15, 15/1, 16, 16/1, 16/7, 16/8, 16/9. URS člen 22. ZUP člen 146.
ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije v konkretnem primeru - upravni akt - nasprotje interesov - subsidiarna uporaba ZUP
Ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v konkretnem primeru glede tožničinega ravnanja v okoliščinah nasprotja interesov so ugotovitveni upravni akt.
ZIntPK predvideva subsidiarno uporabo ZUP za vse vrste postopkov, ki jih vodi KPK. To pa pomeni, da morajo biti tudi v tem postopku spoštovane procesne garancije, ki jih zagotavlja ZUP, če o tem v ZIntPK ni določb, ki bi drugače urejale določeno procesno situacijo ali bi določena procesna jamstva celo izključevale.
Ker v ZIntPK o pravicah osebe, katere ravnanje je razlog za pridobivanje podatkov, posebnih določb ni, tako tudi ne o izključitvi njene navzočnosti in aktivnega sodelovanja na zaslišanju druge osebe, in sicer ne v določeni fazi postopka (npr. do izdelave osnutka) niti nasploh. Po presoji Vrhovnega sodišča zato ni podlage za razumevanje, da je z določbami ZIntPK sodelovanje osebe, zaradi ravnanja katere se vodi postopek, na zaslišanju druge osebe (torej pri izvedbi dokaza) izključena. To pa narekuje uporabo določb ZUP, ki se nanašajo na pravico stranke do sodelovanja pri izvedbi dokazov, konkretno 146. člena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018532
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2-8, 351, 351/2. OZ člen 39, 40.
dopuščena revizija - darilna pogodba - kavza - nedopusten nagib - odpadla kavza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - sklepčnost tožbe - sodba presenečenja - procesna skrbnost stranke
Stranki mora biti omogočeno, da ob potrebni skrbnosti spozna, s katerih pravnih vidikov bo sodišče obravnavalo zadevo. Vendar iz ustavne pravice do izjave v postopku ne izhaja „pravica do pravnega pogovora“ strank s sodiščem, pač pa le, da je sodišče dolžno preprečiti sodbo, ki bi kljub njihovi zadostni skrbnosti stranke presenetila (t.i. sodbo presenečenja).