CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017481
ZDZdr člen 42, 42/2, 47, 47/1, 75. URS člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 35, 51, 51/3. ZPP člen 339, 339/2-8. ZNP člen 37.
nepravdni postopek - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pravica do varstva osebne svobode - zastopanje - pravica do svobodne izbire odvetnika - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - nujen postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Nasprotni udeleženec si je izbral odvetnika, ki je v njegovem imenu in na njegov račun opravljal procesna dejanja. S tem, ko je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu z namenom, da ga zastopa na naroku, s sklicevanjem na nujnost postopka, postavilo odvetnico po uradni dolžnosti, je kršilo njegovo pravico do svobodne izbire odvetnika iz tretjega odstavka 19. člena URS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS4002674
ZOR člen 154.
odgovornost države - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - sklepčnost tožbe - zamudna sodba
V sodni praksi je splošno uveljavljena teorija adekvatne vzročnosti, po kateri je mogoče pripisati poškodovanje tuje dobrine le takemu ravnanju, ki po splošnih življenjskih izkušnjah po rednem teku stvari pripelje do škode; izključuje pa povsem izjemne, neverjetne posledice. Zatrjevanje, da je zaradi počasnega odločanja sodišča tožeči stranki nastala škoda v obliki višjih obresti, ki bi jih morala plačevati svojemu kreditodajalcu, pri čemer niti ne pojasni, ali jih je plačala ali ne, sodi v kontekstu zgoraj opisanega dejanskega stanja prav v tisto območje, ki ga teorija adekvatne vzročnosti izključuje kot pravno sprejemljiv vzrok nastanka škode.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007343
ZP-1 člen 65, 65/4. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Izvedba ustne obravnave je potrebna zlasti tedaj, ko so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa v zahtevi za sodno varstvo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev. Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena URS, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo (in ne zgolj pavšalno) izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo. Ob tem ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo tudi izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov.
URS člen 155. ZV-1 člen 136, 137, 149. ZVO-1 člen 164. ZGD-1 člen 7, 472, 529, 529/2. Uredba o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije člen 12c.
dopuščena revizija - koncesija za rabo vode - nadomestilo za omejeno rabo prostora - zavezanec - exceptio illegalis - spregled pravne osebnosti - upravljanje kapitalskih naložb države - načelo prepovedi retroaktivnosti
Država toženi stranki s podzakonskim aktom ne more naložiti plačila kot obvladujoči družbi koncesionarja. Četudi je tožena stranka večinski družbenik koncesionarja, je z zavezo za plačilo nadomestila iz 12.c člena Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije uveljavljen nedopusten spregled pravne osebnosti (da mora sporno nadomestilo plačati večinski družbenik koncesionarja). Edini, ki bi bil morda lahko zavezan za plačilo spornega nadomestila, je koncesionar sam in ne njegov večinski družbenik.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov - pravica do poštenega sojenja - odločanje o dokaznem predlogu - vnaprejšnja dokazna ocena - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlog
Ker je storilec obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov utemeljil s potrebno stopnjo verjetnosti, bi moralo sodišče predlagane dokaze izvesti, presoditi ali je zatrjevano dejstvo podano ter nato ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev presoditi ali je storilec odgovoren za očitani mu prekršek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017382
ZPP člen 44, 44/3, 367, 367/4, 367a. OZ člen 178, 179. URS člen 39.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine - članek - objava fotografije v tisku - objava sodbe - pomembno pravno vprašanje - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - dovoljenost revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - sprememba sodne prakse
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: ali je treba pri tehtanju med pravico do svobode izražanja na eni strani in pravico do časti in dobrega imena na drugi strani, besedilo člankov in objavljene fotografije obravnavati kot celoto oziroma ali se sme ločiti besedilo člankov od objavljenih fotografij in opraviti ločeno tehtanje med pravico do svobode izražanja in pravico do časti in dobrega imena le glede objave fotografij, pri čemer se ne upošteva širšega in ožjega konteksta objave fotografij.
Sodišče je ugodilo nepremoženjskemu tožbenemu zahtevku v zvezi s posegom v tožnikovo nepremoženjsko pravico. V takšnem primeru denarne vrednosti ni mogoče objektivizirati, na kar kaže že nemožnost izvedbe korekturne dolžnosti sodišča. Zato v takšnem primeru pri odločanju o dopustitvi revizije ne more biti relevantna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017358
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZZZDej člen 47, 49. ZNP člen 70. OZ člen 179.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do osebne svobode - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost zdravstvene ustanove - psihiatrična bolnišnica - prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - višina odškodnine
Razlog, da je zakonodajalec navedel praktično enake kumulativno zahtevane pogoje kot v 70. členu ZNP tudi v ZZDej je v tem, da jih tudi zdravnik zaradi povezave z duševno boleznijo oziroma duševno motnjo ocenjuje praviloma res z medicinskega vidika, vendar pa ne izključno s tega vidika.
Pomanjkljiva presoja okoliščin iz 49. člena ZZDej pomeni nedopustno zdravnikovo in s tem tudi toženkino ravnanje.
Sodišče si mora v skladu z 11. členom ZPP prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, vendar mora stranki omogočiti obravnavo njene dejanske teze, če so navedbe konkretizirane in sklepčne, dokazni predlogi pa substancirani in pravno relevantni, zatrjevana dejstva, katerih resničnost naj bi se z izvedenim dokazom preverila, pa niso pravno nepomembna.
Ni mogoče mimo dolžne skrbnosti zdravstvenih zavodov pri ravnanju z zdravstvenimi podatki, hrambi vseh dokumentov, vsebin oziroma gradiva, nastalega v sklopu zdravstvene obravnave pacienta, še posebej ko vsebujejo po eni strani občutljive osebne podatke po drugi strani pa za sodne in druge postopke pomembne dokaze, kot je v tem primeru. Vsaj v času, dokler ne potečejo zastaralni roki, je razumno pričakovati, da v tovrstnih zahtevnih in kompleksnih primerih poskrbijo tudi za ustrezno hrambo ključnih in bistvenih vsebin dokumentov in zapisov, torej hrambo, ki bo omogočala uporabnost in nespremenljivost vsebine dokumentov, na tehnično ustrezen način (z reprodukcijo v fizični ali digitalni obliki, ki zagotavlja avtentičnost, ali s hrambo v ustreznih prostorih ali na drug način zavarovano pred škodljivimi vpliv in podobno).
dopuščena revizija - društva - lovska družina - disciplinski postopek - obrazložitev odločbe disciplinske komisije - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - pravica do obrambe
Temeljno načelo disciplinskega postopka je, da disciplinski organ ravna po procesnem redu, ki ga urejajo pravila društva. Disciplinskim organom ni prepuščeno, da opravljajo procesna dejanja na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč so za posamezna procesna opravila predpisane posebne oblike.
ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1, 231/2. ZVV člen 6, 6/1, 15, 15/1. URS člen 2, 14, 14/2, 50, 50/3, 155. ZPP člen 339, 339/2-8.
zdravstveno varstvo vojnih veteranov - plačilo zdravstvenih storitev – sprememba na podlagi zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) - ni poseženo v pravico revidenta za nazaj - je pa poseženo v njegovo pravico za naprej - razlog, utemeljen v prevladujočem in legitimnem javnem interesu - nevročitev odgovora na tožbo kot relativna kršitev postopka
Prvi in drugi odstavek 231. člena ZUJF nista v neskladju z Ustavo. Iz odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da določbi ne posegata v pravico vojnih veteranov do zdravstvenega varstva iz 15. člena ZVV za nazaj, zato nista v neskladju s 155. členom Ustave. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic namreč ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi takšne ureditve. Posegata pa ti določbi 231. člena ZUJF v pravico vojnih veteranov do zdravstvenega varstva iz 15. člena ZVV za naprej, to je v pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja. Vojnim veteranom, ki ne izpolnjujejo pogojev po novi ureditvi, ta pravica od 1. 1. 2013 ne pripada več, zato izpodbijana ureditev posega v načelo varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Vendar pa za tak poseg obstaja stvarni razlog, utemeljen v prevladujočem in legitimnem javnem interesu, to je ogrožena finančna zmožnost države za zagotavljanje te in drugih socialnih dajatev, ta ureditev povojnih veteranov ne prizadeva prekomerno, saj je zakonodajalec pravico pridržal za socialno ogrožene vojne veterane, drugim, ki jim po novi ureditvi pravica ne pripada več, pa je zagotovil ustrezen čas, da se prilagodijo na nove okoliščine, zato izpodbijana ureditev ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave.
Ne vročitev odgovora na tožbo ni absolutna bistvena kršitev postopka v upravnem sporu, temveč relativna kršitev določb postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zaradi take kršitve je na podlagi 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 mogoče z revizijo uspeti le, če je kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Tožena stranka se je v odgovoru na tožbo sklicevala na odločbo Ustavnega sodišča, na katero se med drugim sklicuje tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Navedena odločba Ustavnega sodišča pa je del materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati in ga je dolžno tudi uporabiti v svojih odločbah.
Kljub temu, da bi tožnik oziroma njegov pooblaščenec ob skrbnosti dobrega strokovnjaka lahko postavil pravilen tožbeni zahtevek, bi moralo sodišče vsebinsko presojati tudi napačne tožbene zahtevke, ki so bili postavljeni pred navedeno odločitvijo
z dne 11. 11. 2010
, ki je spremenila dotedanjo večinsko sodno prakso (še sploh ob odsotnosti ugovora o nesklepčnosti). V nasprotnem primeru tožniku, ki se je znašel v vmesnem obdobju, ne bi bila zagotovljena pravna varnost (2. člen URS) in enako varstvo pravic (22. člen URS). Zaradi poteka zastaralnega roka pa tudi ne pravica do sodnega varstva (23. člen URS) in pravica do dedovanja (33. člen URS).
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017304
URS člen 14, 22. ZOR člen 195, 195/2, 200, 202. OZ člen 181. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 337, 337/1, 370, 370/3.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - spolna zloraba - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let - kaznivo dejanje spolnega nasilja - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do spolne integritete - odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - podlage odškodninske odgovornosti - višina odškodnine - denarna renta - delovna zmožnost oškodovanca - izgubljeni zaslužek - dovoljenost odgovora na revizijo - državni pravniški izpit - laična vloga
Pogoja za prisojo denarne rente sta dva: delna ali popolna nezmožnost za delo ter premoženjsko prikrajšanje. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da tožnica ni delno ali v celoti nesposobna za delo. Če pa je tožnica kot oškodovanka sposobna pridobivanja, kljub večjim naporom, ki jih mora vlagati, pa ni upravičena do denarne rente. Povečani napori se lahko upoštevajo zgolj pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo v okviru zmanjšanja življenjske aktivnosti, kar sta nižji sodišči storili. V primeru zahtevka za plačilo denarne rente na podlagi drugega odstavka 195. člena ZOR pa je to razlog za zavrnitev zahtevka.
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006260
ZUJF člen 246. ZJU člen 5, 5/1. ZUstS člen 1, 1/3. ZDR člen 114. URS člen 3a.
ukrepi za uravnoteženje javnih financ – začasni ukrepi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi – prenehanje delovnega razmerja - odločba ustavnega sodišča – diskriminacija – starost
Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti 246. člena ZUJF, pri čemer je na podlagi 3. a člena Ustave RS sledilo zahtevi, da morajo vsi državni organi, tudi Ustavno sodišče, pravo EU pri izvrševanju svojih pristojnosti uporabljati v skladu s pravno ureditvijo EU. To pomeni, da je obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih, upoštevalo pri razlagi določbe 246. člena ZUJF.
Nižji sodišči s tem, ko sta pri odločanju upoštevali odločbo Ustavnega sodišča, nista ravnali zmotno in očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Po tretjem odstavku prvega člena ZUstS so odločbe Ustavnega sodišča obvezne: tako v primeru, če je ugotovljena neustavnost posameznega zakona, kot v primeru, če je ugotovljeno, da posamezna določba zakona ni protiustavna.
Utemeljitev diskriminacije javnih uslužbencev s primerjavo zaposlenih v zasebnem sektorju ni primerna. Posebnosti delovnih razmerij javnih uslužbencev so že zakonsko predvidene in posebej urejene v ZJU.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja – načelo neposrednosti - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Sodišče druge stopnje je prekršilo načelo neposrednosti in nedopustno poseglo v ustavno pravico do poštenega sojenja s tem, ko je, ne da bi na pritožbeni obravnavi samo zaslišalo že imenovane obremenilne oziroma razbremenilne priče, sprejelo drugačno oceno o njihovi verodostojnosti kot sodišče prve stopnje, ki je te iste priče na glavni obravnavi zaslišalo.
tožba na izvedbo meliorizacije - povrnitev škode - odškodnina - država kot stranka v postopku - sodna pristojnost - civilnopravni spor - pravica do sodnega varstva
V trditveni podlagi tožbe so navedeni vsi kumulativno zahtevani elementi za odškodninsko odgovornost, toženka-država pa v sporu ne nastopa s pozicije oblasti, pač pa kot nosilka civilne pravice. Zato je treba spor opredeliti kot civilnopraven, ki spada v sodno pristojnost.
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006282
URS člen 3a. ZUJF člen 246. ZUstS člen 1, 1/3. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.
uravnoteženje javnih financ - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - enakost obravnavanja pri zaposlitvi - odločba Ustavnega sodišča - obveznost odločanja Ustavnega sodišča - diskriminacija - starost - predhodno vprašanje SEU
Odločbe Ustavnega sodišča so obvezne: tako v primeru, če je ugotovljena neustavnost posameznega zakona, kot v primeru, če je ugotovljeno, da posamezna določba zakona ni protiustavna. Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti 246. člena ZUJF, pri čemer je izrecno poudarilo, da sicer ni pristojno za presojo skladnosti določb ZUJF s pravom EU, je pa dolžno na podlagi 3a. člena Ustave RS upoštevati primarno in sekundarno zakonodajo EU ter sodno prakso SEU.
Ker revizija ne izpostavlja novih vidikov, ki jih Ustavno sodišče pri svoji odločitvi ne bi upoštevalo, Vrhovno sodišče, ki je sicer dolžno razlagati zakone
ustavno skladno, ne more odločati v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča.
Vrhovno sodišče je dolžno sprejeti sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje SEU, kadar je odločba Vrhovnega sodišča, zoper katero stranke v postopku ne morejo vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva, odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti. Vendar le, če SEU o takem ali podobnem vprašanju še
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006249
ZUJF člen 246. ZUstS člen 1, 1/3. URS člen 3a.
ukrepi za uravnoteženje javnih financ – začasni ukrepi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi – prenehanje delovnega razmerja - odločba ustavnega sodišča – diskriminacija - starost
Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti 246. člena ZUJF, pri čemer je na podlagi 3. a člena Ustave RS sledilo zahtevi, da morajo vsi državni organi, tudi Ustavno sodišče, pravo EU pri izvrševanju svojih pristojnosti uporabljati v
skladu s pravno ureditvijo EU. To pomeni, da je obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih, upoštevalo pri razlagi določbe 246. člena ZUJF.
Po taki presoji in ob tem, da revizija ne izpostavlja novih vidikov, ki jih Ustavno sodišče pri svoji odločitvi ne bi upoštevalo, Vrhovno sodišče, ki je sicer dolžno razlagati zakone ustavno skladno, ne more odločati v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča.
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006289
URS člen 3a. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. ZUJF člen 246. ZUstS člen 1, 1/3. ZPP člen 374, 377, 384, 384/2. ZDSS člen 31, 31/2.
Revizija uveljavlja predvsem nestrinjanje z obrazložitvijo odločbe Ustavnega sodišča. Od Vrhovnega sodišča pričakuje odločitev, ki bo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča oziroma predlaga, naj je Vrhovno sodišče ne upošteva.
Tožničini zahtevi ni mogoče slediti. Ustavno sodišče je v zvezi s tem opravilo presojo in ugotovilo obstoj dopustnih ciljev, ki jih je zasledoval ZUJF, in ki niso v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena Direktive in sodno prakso SEU. Pri tem je izrecno poudarilo, da sicer ni pristojno za presojo skladnosti določb ZUJF s pravom EU, je pa dolžno na podlagi 3a. člena Ustave RS upoštevati primarno in sekundarno zakonodajo EU ter sodno prakso SEU. To pomeni, da je obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih, upoštevalo pri razlagi določbe 246. člena ZUJF.
Po tretjem odstavku 1. člena ZUstS so odločbe Ustavnega sodišča obvezne.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017307
EKČP člen 6. URS člen 23, 23/1, 26, 26/1. OZ člen 148. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3, 372. ZIZ člen 11, 11/1, 11/2, 40, 40/5. ZZK-1 člen 135, 135/3. ZS člen 13a, 13a/1, 13a/2. ZVPSBNO člen 4, 16, 21, 21/2.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v razumnem roku - odgovornost države za delo sodišča - izvršilni postopek - izdaja sklepa o izvršbi - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - zemljiškoknjižni postopek - odsvojitev nepremičnine v času teka izvršilnega postopka - izvršba na nepremičnino - dopolnitev predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - pridobitev hipoteke z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi - odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza
Država je odškodninsko odgovorna za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne le v primeru neprimernega postopanja sodišča, temveč tudi v primeru, ko je nerazumno dolgo sojenje posledica objektivnega stanja zaostankov na sodišču. Država je tudi v tem primeru odškodninsko odgovorna, ker ni organizirala pravosodnega sistema tako, da bi sodišča lahko uresničevala zahteve iz 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP) oziroma prvega odstavka 23. člena URS. Določba 26. člena URS na najsplošnejši način zajema vse oblike protipravnega ravnanja države, s katerim država povzroči škodo posamezniku, in je s tega vidika lex generalis. Zato mednje sodita tako odgovornost države za opustitve, ki se nanašajo na določeno ali določljivo osebo, kot tudi odgovornost države za sistemsko pogojene sodne zaostanke.
ZKP člen 68, 68/2, 96, 96/1, 420, 420/1. URS člen 29.
stroški kazenskega postopka - poseben sklep o stroških kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - druga odločba - pomembno pravno vprašanje – zagovornik po pooblastilu
Če zahteva povrnitev potrebnih izdatkov in nagrade več zagovornikov, mora obdolženec sodišču sporočiti, ali naj se potrebni izdatki in nagrada odmerijo po deležih za vsakega zagovornika.
Sicer ni mogoče izključiti, da bi v izjemnih primerih (npr. zaradi zagotavljanja enakosti orožij) v kazenskem postopku lahko bila potrebna obramba obdolženca z več kot enim zagovornikom, vendar mora dejstva in okoliščine, da gre za tak primer, ob predložitvi zahtevka za povrnitev stroškov izkazati in utemeljiti obdolženec.