PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007214
ZP-1 člen 62, 62-2, 65, 65/4, 125, 155, 155/2. URS 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca
Odločitev sodnika o izvedbi ustne obravnave ni prepuščena zgolj njegovi subjektivni presoji
o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je potrebno dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, temveč je ta presoja omejena s kršiteljevo pravico do poštenega postopka, ki jo bo v določenih primerih treba zagotoviti tako, da se mu omogoči osebna navzočnost, izvajanje dokazov v njegovo korist, neposredno seznanjanje z obremenilnimi dokazi ter zasliševanje obremenilnih prič (na primer takrat, kadar
so edina podlaga za kaznovanje kršitelja opažanja policistov, kršitelj pa v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev)
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravica do poštenega sojenja - dokazni postopek
Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena Ustave, v postopku z zahtevo za sodno varstvo je pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga storilec prekrška obrazloženo in ne zgolj pavšalno izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo.
Storilec prekrška v zahtevi za sodno varstvo ni predlagal izvedbe nobenega dokaza, njegove navedbe v zahtevi za sodno varstvo pa po vsebini pomenijo tudi povsem pavšalno navajanje drugačnega videnja dogodka, kot je bil ugotovljen s strani prekrškovnega organa, zato ravnanja sodišča, ki je svojo odločitev oprlo na že ugotovljeno dejansko stanje, ni mogoče šteti za arbitrarno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007235
ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Storilec je v zahtevi za sodno varstvo dogodek zanikal in za čas očitanega prekrška podal alibi ter predlagal svoje zaslišanje, zaslišanje priče, ki bi potrdila njegov alibi, zaslišanje svojih staršev in soočenje z oškodovancem, pri čemer je zanikal pravilnost ugotovitev policije, ki so temeljile na izjavi oškodovanca in priče. Glede na navedeno sodišče brez neposredne presoje dokazov na ustni obravnavi ni moglo ustrezno oceniti dejanskega stanja, zato je kršilo jamstva poštenega postopka iz 22. in 29. člena URS (oziroma prvi odstavek 6. člena EKČP) v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 in drugim odstavkom 155. člena ZP-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS4002595
URS člen 26. OZ člen 131, 147, 148. ZIN člen 7, 34. ZZUZIS člen 1, 27, 27/1-5. ZVet-1 člen 2, 2/1-5, 32.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - izgubljeni dohodek - razžalitev dobrega imena in časti - odgovornost države za delo upravnega organa - inšpekcijski organ - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - inšpekcijski ukrep
Veterinarska inšpektorica je bila z vidika zagotavljanja zdravstvene neoporečnosti živil, zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi, v okoliščinah konkretnega primera prisiljena prvi tožnici začasno prepovedati zbiranje surovega mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov, saj se ta predhodnih opozoril ni držala, medtem ko izrekanje glob v okviru prekrškovnih postopkov ne more zagotoviti varovanja zdravja in življenja potrošnikov.
Pooblastilo za izrek posebnega ukrepa sta v okoliščinah konkretnega primera inšpektorici dajali tako določba 34. člena ZIN kot tudi določba 1. točke prvega odstavka 27. člena ZZUZIS.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0017030
URS člen 15, 34, 35, 39. OZ člen 179.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - mediji - razžalitev v tisku - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - načelo sorazmernosti - praktična konkordanca - objava mnenja - trditve o dejstvih - fair comment - povrnitev škode - odškodnina
V primeru, ko pride le do kolizije dveh sobivajočih pravic, ne gre za poseg v pravico, katerega dopustnost bi bilo treba presojati s pomočjo načela sorazmernosti, ampak se nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco: gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice.
Sodišče mora pri ocenjevanju, ali je bilo s člankom nedopustno poseženo v posameznikovo čast in dobro ime, vselej presojati članek kot celoto in ne le z vidika posameznih navedb.
V teoriji in sodni praksi ne le slovenskih sodišč ampak tudi ESČP je uveljavljeno stališče, da je pri posegih v čast in dobro ime treba razlikovati med objavo dejstev in objavo mnenj. Pri prvih je pomembno, ali so resnična ali ne. Protipravnosti ni, če toženec dokaže resničnost objavljenih dejstev, pri objavljenih neresničnih dejstvih pa, da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost. Pri mnenjih pa ni mogoče presojati njihove (ne)resničnosti ampak je protipravnost izključena, če toženec dokaže, da ni imel zaničevalnega namena. Vseeno pa mora, po stališču ESČP, vrednostna sodba imeti nekaj podlage v dejstvih. Kadar te povezave ni, ni mogoče reči, da gre za upravičeno kritiko.
Za odločanje v obravnavani zadevi je zato pomembno, da se sporna kritika nanaša na strokovno monografijo, da je avtorica doktorica znanosti in mednarodno priznana strokovnjakinja za zgodovino, torej ni nosilka politične ali druge javne funkcije, da bi bila dopustna ostrejša kritika. Treba je upoštevati, da v znanstveni monografiji sicer obravnava za slovensko javnost zanimivo temo iz novejše slovenske zgodovine, vendar se sporni članek s povojnim obdobjem, na katerega je osredotočena tožničina monografija, sploh ne ukvarja, ampak podaja kritično mnenje o ravnanju vplivnih ljudi v slovenski Katoliški cerkvi v kasnejšem tranzicijskem obdobju. Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da bi prvi toženec svoje mnenje lahko v enaki meri izrazil brez žaljive ocene, da je tožnica pri pripravi monografije odstopila od temeljnih znanstveno-raziskovalnih načel. Ocenjuje, da je bilo upoštevajoč vrsto, vsebino in domet spornega članka nedopustno poseženo v tožničino strokovno integriteto, s tem pa tudi v njeno čast in dobro ime. Glede na navedene okoliščine obravnavanega primera je bila tako presežena meja dopustnosti uresničevanja svobode izražanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS2007138
ZKP člen 371, 371/1-8. ZPol člen 63, 64. URS člen 38, 38/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - varstvo zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - pravica do informacijske zasebnosti - policijska pooblastila - dostop do evidenc DNK - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov
Policija je s hrambo profila DNK obsojenca, kljub temu, da je bil kazenski postopek proti njemu kot mladoletniku že ustavljen, nedopustno posegla v obsojenčevo pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - USTAVNO PRAVO
VS2007213
ZKP člen 359, 359/3, 371, 371/2, 376, 403, 403/1, 420, 420/1. KZ-1 člen 86. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pritožba zoper sklep - postopek s pritožbo - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravna jamstva v kazenskem postopku – postopek za nadomestitev kazni zapora
Obdolženec mora imeti možnost, da se izjavi o pritožbi zoper sklep, ki je primerljiv odločitvi o krivdi ali kazenski sankciji oziroma sicer pomembneje posega v njegove pravice ali pravne interese, kljub temu, da ZKP ne vsebuje določbe, po kateri bi moralo sodišče izvod pritožbe zoper sklep vročiti nasprotni stranki ter ji omogočiti, da nanjo odgovori, kot je to določeno v primeru pritožbe zoper sodbo (376. člen ZKP).
EKČP člen 8. URS člen 26. OZ člen 179. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/4. ZPP člen 409, 409/1, 410. ZIZ člen 238f.
dopuščena revizija - odgovornost države za delo sodišča - zakonski spor - odločitev o varstvu in vzgoji otroka - odškodninski spor - aktivna legitimacija otroka - začasna odredba - sredstvo izvršbe - pravica do izjave v postopku - mnenje otroka - pravica do povrnitve škode - nepremoženjska škoda - pravica do spoštovanja družinskega življenja - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - višina odškodnine
Tožnica ima aktivno legitimacijo za uveljavljanje odškodnine zaradi dolgotrajnosti sodnega postopka, v katerem je sodišče ob zakonskem sporu med tožničinema staršema odločalo tudi o tem, kateremu od staršev, naj se po razvezi zakonske zveze tožnico zaupa v varstvo in vzgojo.
Oškodovancu je v primeru, če obseg in trajanje telesnih, duševnih bolečin in strahu to upravičujejo, mogoče prisoditi denarno odškodnino tudi zaradi duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostne pravice, pravica do spoštovanja družinskega življenja pa je osebnostna pravica.
Pri izvršitvi odločbe o varstvu in vzgoji otroka neposredna izročitev otroka ni nujno sekundarno izvršilno sredstvo tako kot pri izvrševanju odločbe o otrokovih stikih (238.f člen ZIZ), ampak lahko sodišče v posebej utemeljenih primerih odloči, da se izvršba z neposredno izročitvijo opravi takoj. Tožnica je tista, ki bi morala dokazati, da niso bile podane okoliščine, ki ob predpostavki, da je začasna odredba izdana pravilno, po uveljavljeni sodni praksi utemeljujejo takojšnjo izvršbo z neposredno izročitvijo. Pravilna je ocena sodišča druge stopnje, da tožnica tega ni izkazala in da sodišče, s tem, da se je odločilo za neposredno izvršbo, ni ravnalo protipravno.
Zlasti v primerih, ko gre za mlajše otroke in v primerih, ko je podan ugovor, da mnenje, ki ga otrok izraža, ni pristno, ampak je posledica zavednega ali nezavednega vpliva enega od staršev (tak ugovor je bil dan tudi v tožničinem primeru), se sodišče zaradi racionalnosti vodenja postopka pogosto odloči, da mnenje otroka pridobi strokovno usposobljena oseba in obenem tudi že poda svojo oceno o pristnosti takšnega mnenja. Sodišči sta ugotovili, da je sodišče tako ravnalo tudi v tožničinem primeru in da tožnici ni bila kršena njena pravica do izjave.
Tožnici ni mogoče očitati, da je kakorkoli soprispevala k nastanku škode. Čeprav je otrok v sporih o varstvu, vzgoji in stikih stranka postopka, pa do pridobitve procesne sposobnosti ne more v postopku samostojno uveljavljati svojih pravic in s tem vplivati na potek postopka. Pravilna pa je tudi odločitev, da v odškodninski pravdi med oškodovanko in enim od (so)povzročiteljev škode ne more biti pravno upošteven ugovor, da so tretji, v tem primeru starši, soprispevali k nastanku škode.
Zaradi protipravnosti sodničinega ravnanja je bilo prekomerno poseženo v tožničino pravico do spoštovanja družinskega življenja in tudi v njeno pravico do sojenja v razumnem roku. Res pa je, da Evropsko sodišče za varstvo človekovih pravic, kadar v tovrstnih primerih ugotovi, da so pristojni organi države članice kršili 8. in 6. člen EKČP prisoja enotno odškodnino. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je takšen pristop pravilen tudi v obravnavanem primeru.
ARBITRAŽNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS4002555
URS člen 3, 3/2, 125. ZArbit člen 15, 40, 40/2-2, 41, 41/2, 50, 50/1, 52. ZGJS člen 40. ZPP člen 180, 180/3, 337, 460, 460/1, 460/2. ZPP (1977) člen 469, 469a, 469a/1. PoDZ-1 člen 149 – 152. ZS člen 97, 97/1.
arbitražna odločba - priznanje izvršljivosti domače arbitražne odločbe - gospodarska javna služba - koncesija - spor iz koncesijske pogodbe - pravno mnenje pridobljeno izven postopka - naročeno pravno mnenje stranke v postopku - trditvena podlaga - nepristranskost arbitra - pristojnost - sodna pristojnost - pristojnost arbitraže - avtentična razlaga zakona - učinki avtentične razlage zakona - interpretativni pravni akt - javni red - pridržek javnega reda - obrazložitev arbitražne odločbe
Tudi če bi določba 40. člena ZGJS določala izključno pristojnost rednega sodišča (pa je ne), to po uveljavitvi ZPP/99 ne bi preprečevalo reševanja sporov iz koncesijske pogodbe pred domačo arbitražo.
Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Vložnik s svojimi navedbami v zvezi z dolgotrajnim vročanjem izpodbijanega sklepa o stroških ne izpostavlja vprašanja, ki bi bilo pomembno za sodno prakso v zvezi z vročanjem pisanj v kazenskem postopku, temveč uveljavlja kršitev ustavne pravice do sojenja v razumnem roku oziroma sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZKP člen 92, 93, 93/2, 131, 420, 420/1. URS člen 2, 28. ZDavP-2 člen 125, 125/1. ZST-1 člen 9.
stroški kazenskega postopka – poseben sklep o stroških kazenskega postopka – izpodbijanje odločbe o stroških – zahteva za varstvo zakonitosti – druga odločba – pomembno pravno vprašanje - odločanje o stroških postopka – zastaranje pravice do odmere stroškov – izvršitev odločbe o stroških
Ureditvi iz ZDavP-2 in ZST-1, ki urejata zastaranje pravice do odmere in izvršitve davka oziroma takse (javnopravno razmerje), ob hkratnem upoštevanju splošnih načel pravne varnosti in zaupanja v pravo, narekujeta razlago, da mora biti tudi v kazenskem postopku o stroških (pravnomočno) odločeno najkasneje v petih letih po pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo odločeno, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka, sicer pravica sodišča do izdaje sklepa o stroških zastara.
Če ob izdaji sodbe sodišče še nima vseh podatkov o višini stroškov, pa morajo biti stroški odmerjeni najkasneje v petih letih po preteku trimesečnega roka iz drugega odstavka 93. člena ZKP, ki je zakonski prekluzivni rok, znotraj katerega morajo upravičenci podati zahtevek s podatki o višini stroškov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007126
ZKP člen 417. URS člen 53, 53/3, 54, 54/1, 56, 56/1. EKČP člen 8. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic člen 28, 33.
izredna omilitev kazni - nove okoliščine - prestana kazen - izgon tujca - družinska skupnost - pravica do družinskega življenja - varstvo pred izgonom
Sklicevanje na kršitev pravice do družinskega življenja v postopku za izredno omilitev kazni zaradi družinske skupnosti, ki je nastala po izreku sankcije izgona tujca iz države, je le izjemoma utemeljeno.
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 4, 23, 25. OZ člen 147, 148, 364. ZPP člen 316. EKČP člen 6, 6/1, 41.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v razumnem roku - merila - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - poravnalna ponudba
Ugotovljena kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predstavlja opustitev dolžnega ravnanja delavcev sodišča in sodnikov ter če takšna trditev traja predolgo, ravnanje, ki nasprotuje URS, mednarodnim pogodbah in zakonu, zato ugotovljena kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predstavlja protipravnost ravnanja tožene stranke, kot element njene odškodninske odgovornosti.
Protipravnost ravnanja države se presoja na podlagi meril, ki jih je izoblikovalo ESČP, (naš) zakonodajalec pa jih je povzel v 4. členu ZVPSBNO.
ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dopolnitev dokaznega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca
S tem, ko sodišče, kljub obrazloženim navedbam storilca prekrška v zahtevi za sodno varstvo, s katerimi je izpodbijal verodostojnost oškodovanca, storilca ni zaslišalo ter verodostojnosti obremenilne izjave oškodovanca ni preverilo z zaslišanjem očividca dogodka, je kršilo 22. in 29. člen Ustave ter prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1.
ZP-1 člen 55, 55/1, 55/2, 55/3, 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Sodišče bi glede na argumentirane navedbe zahteve za sodno varstvo ustrezno dokazno oceno lahko napravilo le, če bi kršitelja in avtorja obremenilnih izjav zaslišalo ter kršitelju omogočilo aktivno udeležbo v postopku in izvajanje dokazov v svojo korist.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja – pravice obdolženca - dokazni postopek – dopolnitev dokaznega postopka
Obstoječa zakonska ureditev postopka z zahtevo za sodno varstvo ne pomeni, da je pravica obdolženca do osebne udeležbe v postopku izključena oziroma odvisna zgolj od subjektivne presoje sodnika. Sodnikovo polje presoje o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je treba dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, je omejeno z obdolženčevo pravico do poštenega postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0016902
URS člen 26. OZ člen 352, 352/1. ZDen člen 3, 4.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države za ravnanje upravnega organa - odgovornost države za ravnanje sodišča - postopek denacionalizacije - interpretativna odločba Ustavnega sodišča - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivno zavedanje o škodi in storilcu - subjektivno zavedanje o protipravnosti ravnanja
Za zastaranje odškodninske terjatve je pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: škodi in storilcu (prvi odstavek 352. člena OZ). Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja. Zadošča, da je imel oškodovanec realne možnosti za uveljavitev svojega odškodninskega zahtevka. Riziko pravočasne ocene, da je zaznavno škodno ravnanje tožene stranke protipravno, nosi tožeča stranka in ne more čakati, da to ugotovi šele sodišče.