VARSTVO KONKURENCE – UPRAVNI POSTOPEK – USTAVNO PRAVO
VS4002457
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. URS člen 37, 38. ZPomK-1 člen 6, 6/1, 28, 36, 36/4. ZJN-2 člen 44, 44/3.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - upravni postopek - bistvena kršitev določb upravnega postopka - preiskava poslovnih prostorov - varstvo osebnih podatkov - informacijska zasebnost delavcev - načelo kontradiktornosti - omejevalni sporazum - kartelno dogovarjanje
O tem, ali je bilo poseženo v varstvo tajnosti pisem in drugih občil in ali je bilo v postopku, ki ga je vodil toženec, okrnjeno varstvo osebnih podatkov, se v tem postopku ne odloča kot o samostojnem vprašanju. Za ta postopek je relevantno le, ali so bili dokazi, na katere se opira izpodbijana odločba, pridobljeni s kršitvijo ustavnih pravic.
Tudi načelo kontradiktornosti ni bilo kršeno že s samim tem, ker tožnik ni bil zaslišan kot stranka postopka. V postopku pred tožencem se kontradiktornost postopka udejani tako, da se stranka lahko izjavi o Povzetku relevantnih dejstev (v nadaljevanju PRD), kar je bilo tožniku tudi omogočeno (četrti odstavek 36. člena ZPOmK-1). Tudi sicer tožnik ne pojasni, kaj bi lahko izpovedal na zaslišanju, pa tega ni mogel v izjavi o PRD.
Čeprav je treba načeloma vendarle dopustiti možnost, da bi lahko šlo za kršitev prepovedi omejevalnih sporazumov kljub temu, da udeležena podjetja ne bi bila sposobna samostojnega nastopanja na trgu, pa za konkretno uporabo ne zadošča zgolj abstraktna možnost. Potrebna je normativna konkretizacija, ki se opira na konkretna dejstva, ugotovljena v posameznem primeru. Teh pa toženec ni predstavil tako, da bi zadevala prav tožnika.
DRUŠTVA - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0016676
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lovska družina - disciplinski postopek - izpodbijanje disciplinske odločbe - odprava disciplinske odločbe - pravilnik o disciplinskem postopku - ustavnost in zakonitost pravilnika - interni akt - pravica do izjave v postopku - zakonitost disciplinskega postopka - obrazložitev disciplinske odločbe – pravica do sodnega varstva
Revizija se dopusti glede vprašanja,
ali je bil disciplinski postopek toženke na prvi in drugi stopnji voden v nasprotju z določili Pravilnika o disciplinskem postopku oziroma nezakonit, zaradi česar je potrebno odpraviti oziroma razveljaviti odločbi disciplinske komisije in skupščine toženke.
ZP-1 člen 67, 67/2, 155, 155/2. ZUP člen 87, 87/4, 88. URS člen 22, 29, 29-2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – vpliv na zakonitost - vročanje - smiselna uporaba ZUP - fikcija vročitve – vročanje pooblaščencu - pravica do učinkovite obrambe – pravica do obrambe z zagovornikom - enako varstvo pravic
Sodišče je vse dokumente pošiljalo zgolj storilcu, čeprav je ta zagovornico pooblastil tako za zastopanje v postopku o prekršku kot tudi za sprejemanje pisanj. Z opustitvijo vročanja njej je sodišče kršilo določbo prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1, a vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ni izkazal vpliva te kršitve na zakonitost odločbe.
Je pa sodišče s takim ravnanjem kršilo pravno jamstvo v postopku o prekršku, zagotovljeno z drugo alinejo 29. člena Ustave - s pravico do obrambe z zagovornikom se uresničuje pravica do učinkovite obrambe. Tak postopek zoper storilca ni bil pošten, zato je treba pritrditi vrhovnemu državnemu tožilcu, da je izpodbijana sodba nezakonita.
ZIU člen 9, 9/2. URS člen 2, 3, 125, 156. ZUstS člen 23, 23/1.
razlika v plači - plačilo razlike v plači - sodnik - znižanje plače - prekinitev postopka - presoja ustavnosti
Na podlagi določbe drugega odstavka 9. člena ZIU je bila tožnici s pravnomočno odločbo predsednika sodišča določena plača znižana v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011.
Po oceni Vrhovnega sodišča je navedena določba ZIU v neskladju z 2., 3. in 125. členom Ustave Republike Slovenije in ne upošteva dosedanjih odločitev Ustavnega sodišča, nanašajočih se na vprašanje urejanja plač sodnikov.
ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0016635
URS člen 26.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države za ravnanje sodnika – izvršilni postopek – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Pri razlagi pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja, ki je osrednja predpostavka odškodninske odgovornosti države na podlagi 26. člena Ustave, je treba izhajati iz narave sodnikovega dela, zaradi česar tega pojma ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi.
URS člen 26. ZOR člen 376, 376/1. ZPŠOIRSP člen 4, 4/3, 11, 11/1, 11/2.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države – izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - zastaranje - bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda - nepremagljive ovire
Iz ugotovitev izpodbijanih sodb izhaja, da je tožnik vsaj v letu 1997 vedel za storilca (toženo stranko) in škodo zaradi izbrisa, saj je tedaj vložil prošnjo in pridobil dovoljenje za začasno bivanje v RS. Riziko pravočasne ocene, da je ravnanje storilca protipravno, nosi oškodovanec, ki ne sme odlašati z realizacijo pravice do povrnitve škode. Škoda, katere povračilo zahteva tožnik, je po svoji naravi tako imenovana sukcesivno nastajajoča škoda (kontinuiteta identičnega, predvidljivega in pričakovanega osebnostnega stanja). Zanjo je značilno, da je nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih po izbrisu oziroma po tem, ko se je je tožnik zavedal. Pravilo, ki poskrbi, da tudi v primeru tovrstnih škod institut zastaranja ni izigran, predpisuje, da je pravočasno uveljavljanje prve škode pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod. Prva tožba namreč pretrga tek zastaralnega roka, ki začne ponovno teči za bodočo istovrstno škodo po koncu prve pravde.
Stališče Ustavnega sodišča iz št. U-I-246/02 velja le za tiste pravice, katerih nastanek je vezan na sporni status prebivališča. Ne nanaša pa se opisano stališče na odškodninske terjatve zoper državo - za uveljavljanje pravice do povrnitve škode status stalnega prebivališča ni predpisan pogoj, uveljavlja jo lahko tudi tujec. Zato revident nima prav, ko trdi, da tožbe pred izdajo dopolnilne odločbe v marcu 2004 ne bi mogel vložiti.
URS člen 23, 27. EKČP člen 6. ZOR člen 376, 377. SPZ člen 15, 92.
pravica do sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - načelo sorazmernosti - odškodnina zaradi kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zastaranje odškodninskega zahtevka - nematerializirani vrednostni papirji - delnica - rei vindicatio
Pravdno sodišče sicer lahko samo ugotavlja, ali je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem, toda le izjemoma. Pri tehtanju na eni strani pravice do sodnega varstva iz 23. člena URS oziroma do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP, na drugi strani pa domneve nedolžnosti iz 27. člena URS, treba glede na načelo sorazmernosti dati prednost pravici do sodnega varstva oškodovancev. To so primeri, ko proti storilcu ni mogel začeti teči kazenski postopek ali se končati z meritorno odločbo.
Delnica je poleg tega nematerializiran vrednostni papir in ne predstavlja (individualno določene) stvari po 15. členu SPZ in posledično ne more biti predmet reivindikacijske tožbe po prvem odstavku 92. člena SPZ.
URS člen 2. SPZ člen 10. ZZK člen 102. ZZK-1 člen 243, 244, 250.
vknjižba lastninske pravice – neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba – sklepčnost izbrisne tožbe - retroaktivna uporaba zakona - uporaba ZZK-1 - uporaba ZZK - odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 - posredni pridobitelj - dobrovernost - načelo zaupanja v pravo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi bila uporaba 243. in 244. člena ZZK-1, ki ne predvidevata izbrisne tožbe proti kasnejšemu dobrovernemu pridobitelju, v obravnavani zadevi v nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo, ki je zajeto v določbi 2. člena Ustave, ki opredeljuje Slovenijo kot pravno državo.
Kljub obstoju javnega interesa za drugačno ureditev izbrisne tožbe po ZZK-1 se je ob tehtanju prizadetih dobrin, to je na tožnikovi strani varstva zaupanja v pravo, na strani drugega toženca pa varstva pravice dobroverne osebe, ki jo je pridobila v zaupanju v zemljiško knjigo, v sporni zadevi pokazalo, da ima prednost položaj tožnika.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - LOVSTVO
VS0016486
URS člen 33, 67, 74. ZDLov-1 člen 53 - 67.
povzročitev škode - odškodnina - neupravičena pridobitev - pravica udejstvovanja v lovu - ustavnost zakonske ureditve lovske pravice - pravica do zasebne lastnine - svobodna gospodarska pobuda - podjetništvo
Obstoječa zakonska ureditev lovske pravice kot samostojne pravice, ki ni vezana na lastništvo zemljišča in jo lahko po posebnem postopku pridobijo samo usposobljene pravne osebe, lastniki zemljišč in gozdov ne smejo svobodno loviti in si prilaščati divjadi, ki se nahaja na njihovem zemljišču, in svojega zemljišča ne smejo uporabljati za pridobitno izkoriščanje pravice lova, ni v nasprotju z URS (odločbi U-I-40/06 z dne 11. 10. 2006 in U-I-98/04 z dne 9. 11. 2006).
URS člen 2, 155, 155/1. ZZK-1 člen 243, 246. ZZK člen 102.
vknjižba zastavne pravice – neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe - časovna omejenost izbrisne tožbe - uporaba ZZK-1 - uporaba ZZK - odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 - načelo zaupanja v pravo - retroaktivna uporaba zakona – dobra vera – dobrovernost pridobitelja zemljiškoknjižne pravice na nepremičnini
Zaupanje slabovernih pridobiteljev knjiženih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja ne more imeti prednost pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.
ZP-1 člen 2, 42, 42/1, 48, 48-1, 55, 55/2, 103, 136. URS člen 22.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - enako varstvo pravic - kršitelj - postopek pred prekrškovnim organom - redni sodni postopek - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Z novim prvim odstavkom 42. člena ZP-1 je zakonodajalec določil procesno predpostavko za začetek postopka (hitri ali redni sodni postopek) in ne novega dodatnega zastaralnega roka.
Če se hitri prekrškovni postopek ali redni sodni postopek v primerih, ko je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s prekrškom ni bil seznanjen, ne bosta začela v predpisanem 30 dnevnem roku, bodo podane druge okoliščine iz 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ki bodo izključile postopek o prekršku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS4002399
ZPP člen 98, 98/5, 350, 350/2. URS člen 15, 25.
pravica do pravnega sredstva – dovoljenost pritožbe – zastopanje pravne osebe – pooblastilo – član uprave družbe – predsednik uprave družbe – odvetnik - meje preizkusa pooblastila kadar pravdno stranko v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem zastopa isti odvetnik - zavrženje pritožbe – načelo sorazmernosti
Določbo petega odstavka 98. člena ZPP treba ustavno skladno razlagati tako, da pritožbeno sodišče ne more zavreči pritožbe, kadar ugotovi nepravilnost pooblastila odvetnika, ki je stranko z istim nepravilnim pooblastilom zastopal že pred sodiščem prve stopnje, če je sodišče prve stopnje spregledalo nepravilnost (ki bi jo lahko stranka pred sodiščem prve stopnje odpravila) in meritorno odločilo o zadevi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016496
URS člen 26. OZ člen 131. ZOR člen 154, 155, 170, 171, 172. ZUP člen 7, 8, 10, 214. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev škode - odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza – varovanje zdravja – inšpekcijsko nadzorstvo - prepoved prometa z živili
Država v okviru izvrševanja svojih pristojnosti v veliki meri posega v premoženjska razmerja državljanov. Pri tem je možna posledica legalnega in legitimnega državnega urejanja pri vpleteni stranki tudi nastanek posledice, ki je po 155. členu ZOR opredeljena kot škoda. Vendar pa povzročitev škode same po sebi še ne pomeni izvora obveznostim, saj mora biti škodljivo dejstvo v prvi vrsti nedopustno, sicer iz njega ne nastane odškodninska obveznost.
Časovni učinki (zakonito) izdane odločbe so bili glede na vsebino odločbe jasno opredeljeni in povsem odvisni od ravnanj tožnikove družbe, saj bi ta lahko v čim krajšem času inšpektorici zagotovil zahtevana dokazila in s tem sam odpravil učinke izdane odločbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do pravnega sredstva
S tem, ko je višje sodišče odločilo o pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper sodbo sodišča prve stopnje, še preden je potekel rok za pritožbo obdolženca ter njegovega zagovornika, je kršilo obsojenčevo pravico do pritožbe, ta kršitev pa je po svoji naravi tako pomembna, da je vplivala na zakonitost sodbe.
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 25.
pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe – dokazovanje - informativni dokaz – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Neizvedbo predlaganih dokazov je prvič ustrezno obrazložilo šele pritožbeno sodišče, pri čemer ni šlo za situacijo, ko bi se dokazni predlogi nanašali na dejstva, ki (z vidika pravne kvalifikacije spora) ne bi bila pravno relevantna. Pri utemeljitvi zavrnitve dokaznih predlogov se je namreč pritožbeno sodišče sklicevalo bodisi na dokazanost dejstev na podlagi že izvedenih dokazov (pri zavrnitvi postavitve izvedenca) bodisi na njihovo neprimernost (nesubstanciranost – pri zavrnitvi zaslišanja prič). Na ta način je bila revidentka onemogočena, da v pritožbi izrazi (morebitno) nestrinjanje z razlogi zavrnitve dokaznih predlogov in da njene razloge preizkusi drugostopenjsko sodišče. Opisano postopanje pritožbenega sodišča zato predstavlja kršitev tožničine pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2006638
ZP-1 člen 57a, 57a/4, 57a/5, 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
plačilni nalog - ugovor - zahteva za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - ustna obravnava
Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena Ustave, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo.
Ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo tudi izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov. V primerih, ko je ustni postopek zaradi narave izpostavljenega vprašanja obvezen (zlasti, če so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev), je mogoče odločiti na podlagi podatkov spisa le, če se kršitelj pravici do ustne obravnave nedvoumno odpove.
pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe - pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča o stroških revizije
Iz pravice do pravnega sredstva ne izhaja, da bi zoper odločitev o stroških revizijskega postopka, ki je prvič sprejeta pred Vrhovnim sodiščem, morala biti dopustna pritožba ali drugo pravno sredstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0016347
URS člen 72. ZTLR člen 5, 5/1, 42, 42/1. ZOR člen 156. ZPP člen 258, 358-2.
dopuščena revizija – vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba – imisije – odvzem svetlobe – obligacijski in stvarnopravni tožbeni zahtevek – odstranitev vira nevarnosti – odstranitev objekta – večja škoda – ogroženost zdravja – znatnejša škoda – krajevno običajne razmere – pravica do zdravega življenjskega okolja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba prvostopenjske odločbe pred sodiščem druge stopnje izven obravnave
Neutemeljen je revizijski očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, saj je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje na seji senata spremenilo v skladu z drugo alinejo 358. člena ZPP in zaključilo, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravnega standarda krajevno običajnih razmer zmotno presodilo listine, ogledne predmete, ki so v spisu, in posredno izvedene dokaze (3. odstavek 302. člena ZPP), njegova odločba pa se v tem delu opira samo na te dokaze (druga alineja 358. člena ZPP).
Ker drugi, tretji in četrti tožnik v hiši ne živijo, zdravstvene težave prvega tožnika pa so v bistvenem pogojene z njegovo psihično motnjo oziroma boleznijo, ki se je pričela že pred gradnjo toženčevega objekta in toženčev objekt s svojimi imisijami bistveno ne vpliva k pogostejšim pojavljanjem njegove bolezni, je pravilna presoja, da tožnikom zaradi toženčevega objekta večja škoda niti ne grozi niti ne nastaja, zato tožbeni zahtevek po 156. členu ZOR ni utemeljen.
ZKP člen 18, 18/2, 149, 371, 371/1-8, 420. URS člen 15, 34, 35.
nedovoljen dokaz - pravica do zasebnosti - uresničevanje in omejevanje pravic - načelo sorazmernosti - pravica do lastne podobe - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica do osebne varnosti - fotografije obsojenca
Oškodovanka je obsojenca na skrivaj fotografirala na javnem kraju v obrambi svoje pravice do osebne varnosti, ki ji jo zagotavlja 34. člen URS. V primeru kolizije dveh ustavnih pravic (pravice do zasebnosti iz 35. člena URS in pravice do osebne varnosti iz 34. člena URS) je treba z uporabo načela sorazmernosti ugotoviti, katera izmed njih ima prednost. Fotografiranje storilca kaznivega dejanja, tik preden je začel izvrševati kaznivo dejanje, je bilo v konkretnem primeru nedvomno primeren ukrep, ki je preprečil nadaljevanje kaznivih dejanj nad oškodovanko, legitimnega cilja, osebne varnosti oškodovanke, pa se ni dalo doseči z blažjim sredstvom. Fotografiranje storilca kaznivega dejanja ter posredovanje fotografij organom pregona je v konkretnem primeru tudi v skladu s tehtanjem pomena cilja ter težo posega.