URS člen 2, 155, 155/1. ZZK-1 člen 243, 246. ZZK člen 102.
vknjižba zastavne pravice – neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe - časovna omejenost izbrisne tožbe - uporaba ZZK-1 - uporaba ZZK - odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 - načelo zaupanja v pravo - retroaktivna uporaba zakona – dobra vera – dobrovernost pridobitelja zemljiškoknjižne pravice na nepremičnini
Zaupanje slabovernih pridobiteljev knjiženih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja ne more imeti prednost pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.
ZP-1 člen 2, 42, 42/1, 48, 48-1, 55, 55/2, 103, 136. URS člen 22.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - enako varstvo pravic - kršitelj - postopek pred prekrškovnim organom - redni sodni postopek - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Z novim prvim odstavkom 42. člena ZP-1 je zakonodajalec določil procesno predpostavko za začetek postopka (hitri ali redni sodni postopek) in ne novega dodatnega zastaralnega roka.
Če se hitri prekrškovni postopek ali redni sodni postopek v primerih, ko je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s prekrškom ni bil seznanjen, ne bosta začela v predpisanem 30 dnevnem roku, bodo podane druge okoliščine iz 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ki bodo izključile postopek o prekršku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS4002399
ZPP člen 98, 98/5, 350, 350/2. URS člen 15, 25.
pravica do pravnega sredstva – dovoljenost pritožbe – zastopanje pravne osebe – pooblastilo – član uprave družbe – predsednik uprave družbe – odvetnik - meje preizkusa pooblastila kadar pravdno stranko v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem zastopa isti odvetnik - zavrženje pritožbe – načelo sorazmernosti
Določbo petega odstavka 98. člena ZPP treba ustavno skladno razlagati tako, da pritožbeno sodišče ne more zavreči pritožbe, kadar ugotovi nepravilnost pooblastila odvetnika, ki je stranko z istim nepravilnim pooblastilom zastopal že pred sodiščem prve stopnje, če je sodišče prve stopnje spregledalo nepravilnost (ki bi jo lahko stranka pred sodiščem prve stopnje odpravila) in meritorno odločilo o zadevi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do pravnega sredstva
S tem, ko je višje sodišče odločilo o pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper sodbo sodišča prve stopnje, še preden je potekel rok za pritožbo obdolženca ter njegovega zagovornika, je kršilo obsojenčevo pravico do pritožbe, ta kršitev pa je po svoji naravi tako pomembna, da je vplivala na zakonitost sodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016496
URS člen 26. OZ člen 131. ZOR člen 154, 155, 170, 171, 172. ZUP člen 7, 8, 10, 214. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev škode - odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza – varovanje zdravja – inšpekcijsko nadzorstvo - prepoved prometa z živili
Država v okviru izvrševanja svojih pristojnosti v veliki meri posega v premoženjska razmerja državljanov. Pri tem je možna posledica legalnega in legitimnega državnega urejanja pri vpleteni stranki tudi nastanek posledice, ki je po 155. členu ZOR opredeljena kot škoda. Vendar pa povzročitev škode same po sebi še ne pomeni izvora obveznostim, saj mora biti škodljivo dejstvo v prvi vrsti nedopustno, sicer iz njega ne nastane odškodninska obveznost.
Časovni učinki (zakonito) izdane odločbe so bili glede na vsebino odločbe jasno opredeljeni in povsem odvisni od ravnanj tožnikove družbe, saj bi ta lahko v čim krajšem času inšpektorici zagotovil zahtevana dokazila in s tem sam odpravil učinke izdane odločbe.
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 25.
pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe – dokazovanje - informativni dokaz – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Neizvedbo predlaganih dokazov je prvič ustrezno obrazložilo šele pritožbeno sodišče, pri čemer ni šlo za situacijo, ko bi se dokazni predlogi nanašali na dejstva, ki (z vidika pravne kvalifikacije spora) ne bi bila pravno relevantna. Pri utemeljitvi zavrnitve dokaznih predlogov se je namreč pritožbeno sodišče sklicevalo bodisi na dokazanost dejstev na podlagi že izvedenih dokazov (pri zavrnitvi postavitve izvedenca) bodisi na njihovo neprimernost (nesubstanciranost – pri zavrnitvi zaslišanja prič). Na ta način je bila revidentka onemogočena, da v pritožbi izrazi (morebitno) nestrinjanje z razlogi zavrnitve dokaznih predlogov in da njene razloge preizkusi drugostopenjsko sodišče. Opisano postopanje pritožbenega sodišča zato predstavlja kršitev tožničine pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS).
pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe - pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča o stroških revizije
Iz pravice do pravnega sredstva ne izhaja, da bi zoper odločitev o stroških revizijskega postopka, ki je prvič sprejeta pred Vrhovnim sodiščem, morala biti dopustna pritožba ali drugo pravno sredstvo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2006638
ZP-1 člen 57a, 57a/4, 57a/5, 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
plačilni nalog - ugovor - zahteva za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - ustna obravnava
Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena Ustave, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo.
Ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo tudi izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov. V primerih, ko je ustni postopek zaradi narave izpostavljenega vprašanja obvezen (zlasti, če so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev), je mogoče odločiti na podlagi podatkov spisa le, če se kršitelj pravici do ustne obravnave nedvoumno odpove.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0016347
URS člen 72. ZTLR člen 5, 5/1, 42, 42/1. ZOR člen 156. ZPP člen 258, 358-2.
dopuščena revizija – vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba – imisije – odvzem svetlobe – obligacijski in stvarnopravni tožbeni zahtevek – odstranitev vira nevarnosti – odstranitev objekta – večja škoda – ogroženost zdravja – znatnejša škoda – krajevno običajne razmere – pravica do zdravega življenjskega okolja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba prvostopenjske odločbe pred sodiščem druge stopnje izven obravnave
Neutemeljen je revizijski očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, saj je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje na seji senata spremenilo v skladu z drugo alinejo 358. člena ZPP in zaključilo, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravnega standarda krajevno običajnih razmer zmotno presodilo listine, ogledne predmete, ki so v spisu, in posredno izvedene dokaze (3. odstavek 302. člena ZPP), njegova odločba pa se v tem delu opira samo na te dokaze (druga alineja 358. člena ZPP).
Ker drugi, tretji in četrti tožnik v hiši ne živijo, zdravstvene težave prvega tožnika pa so v bistvenem pogojene z njegovo psihično motnjo oziroma boleznijo, ki se je pričela že pred gradnjo toženčevega objekta in toženčev objekt s svojimi imisijami bistveno ne vpliva k pogostejšim pojavljanjem njegove bolezni, je pravilna presoja, da tožnikom zaradi toženčevega objekta večja škoda niti ne grozi niti ne nastaja, zato tožbeni zahtevek po 156. členu ZOR ni utemeljen.
ZKP člen 18, 18/2, 149, 371, 371/1-8, 420. URS člen 15, 34, 35.
nedovoljen dokaz - pravica do zasebnosti - uresničevanje in omejevanje pravic - načelo sorazmernosti - pravica do lastne podobe - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica do osebne varnosti - fotografije obsojenca
Oškodovanka je obsojenca na skrivaj fotografirala na javnem kraju v obrambi svoje pravice do osebne varnosti, ki ji jo zagotavlja 34. člen URS. V primeru kolizije dveh ustavnih pravic (pravice do zasebnosti iz 35. člena URS in pravice do osebne varnosti iz 34. člena URS) je treba z uporabo načela sorazmernosti ugotoviti, katera izmed njih ima prednost. Fotografiranje storilca kaznivega dejanja, tik preden je začel izvrševati kaznivo dejanje, je bilo v konkretnem primeru nedvomno primeren ukrep, ki je preprečil nadaljevanje kaznivih dejanj nad oškodovanko, legitimnega cilja, osebne varnosti oškodovanke, pa se ni dalo doseči z blažjim sredstvom. Fotografiranje storilca kaznivega dejanja ter posredovanje fotografij organom pregona je v konkretnem primeru tudi v skladu s tehtanjem pomena cilja ter težo posega.
ZKP člen 371, 371/1-1, 379, 403. URS člen 23. EKČP člen 6. ZS člen 14. Sodi red člen 160.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sestava sodišča - postopek s pritožbo - odločanje na seji pritožbenega senata - pravica do zakonitega sodnika
Obsojenčeva pravica do zakonitega sodnika je kršena, če o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo niso odločili tisti sodniki, katerim je bila pritožba dodeljena in so bili navzoči na seji.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2006616
ZP-1 člen 65, 65/4. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Vprašanje izvedbe ustne obravnave zaradi zagotovitve temeljnih jamstev poštenega postopka iz 6. člena EKČP in 29. člena Ustave je odvisno predvsem od narave vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 202, 272, 420, 420/5. URS člen 14.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – pravice obrambe – enakost pred zakonom - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - izčrpanje pravnih sredstev – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – begosumnost
Odločanje o priporu na podlagi 201. člena ZKP je individualizirano, saj mora sodišče poleg objektivnih kot odločilne upoštevati tudi osebne okoliščine obdolženca. V takem primeru spoštovanje načela enakosti pred zakonom pomeni, da šele ob povsem enakem dejanskem stanju ne sme priti do različne odločitve.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE
VS0016368
URS člen 2, 155, 155/1. ZZK-1 člen 243, 246. ZZK člen 102.
lastninjenje - zemljiška knjiga - poočitev – poočitev spremembe imena – vknjižba pravice uporabe – neveljavnost vknjižbe pravice uporabe – izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna omejenost izbrisne tožbe – uporaba ZZK-1 – uporaba ZZK – odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 – načelo zaupanja v pravo – retroaktivna uporaba zakona – načelo sorazmernosti – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – ponoven vpis pravice uporabe – zemljiškoknjižni vpis neobstoječe osebe – pravni interes za izbrisno tožbo
Če novi predpis (ZZK-1) glede uporabe ZZK pri izbrisni tožbi »molči«, to pomeni, da učinkuje takoj
in ga je tako mogoče, če to ne nasprotuje načelu varstva zaupanja v pravo, uporabiti za vse, tudi že prej nastale, vendar še nerazsojene primere oziroma pravna razmerja. Takojšna uporaba ZZK-1 za pravna razmerja, nastala pred njegovo uveljavitvijo, z vidika načela varstva zaupanja v pravo v konkretnem primeru ni problematična, saj je bil vknjiženi pridobitelj v slabi veri. Zaupanje slabovernih pridobiteljev knjižnih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja ne more imeti prednosti pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.
V primeru, ko je z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ponovno vpisana pravica uporabe v korist osebe, ki ne obstaja več, obstaja pravni interes za izbrisno tožbo, če se bo tožeča stranka uspela vpisati v zemljiško knjigo kot imetnica pravice uporabe, ne da bi ji bilo potrebno vložiti novo tožbo ter da je bilo pri lastninjenju spornih zemljišč imetništvo pravice uporabe kakorkoli relevantno.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - USTAVNO PRAVO
VS4002269
URS člen 26. ZRPJN člen 23, 23/5. ZJN-1 člen 4, 4/1, 20, 76, 76/1. Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo člen 1. Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila člen 6.
odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - povračilo škode - revizija postopka javnega naročanja - javno naročanjue - protipravnost ravnanja Državne revizijske komisije
Zgolj drugačna presoja, zaradi katere lahko ponudnik po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo uspe s sodnim varstvom v postopku povračila škode (zoper naročnika) pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja – ZRPJN), namreč še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno dejanje, ki je podlaga za pravico do povračila škode po 26. členu URS. Ravnanje Državne revizijske komisije kot nosilca oblasti bi bilo protipravno takrat, kadar bi pri razlagi pravnih predpisov presegla okvir pooblastil, ki jih ima v postopku nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, oziroma kadar bi ravnala samovoljno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE – CARINE
VS2006554
ZP-1 člen 65, 65/4, 69, 125, 169, 169/2, 171. ZKP člen 424, 424/1. URS člen 22, 29, 29-3, 29-4. EKČP člen 6. ZCS-1 člen 74, 74/1-4.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava - privilegij zoper samoobtožbo - onemogočanje trošarinskega nadzora
Obdolženec je v prekrškovnem postopku načelno upravičen do ustne obravnave pred prvim in edinim sodiščem, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo, razen če so podane posebne okoliščine, ki bi utemeljevale, da se obravnava ne izvede.
Ker sodišče ni zaslišalo kršitelja ter verodostojnosti obremenilnih izjav ni preverilo z zaslišanjem njihovih avtorjev, čeprav je kršitelj v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo izpodbijal pravilnost dejanskih ugotovitev prekrškovnega organa, ki so temeljile izključno na neposrednih zaznavah carinikov, je kršilo 22. in 29. člen Ustave Republike Slovenije oziroma prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
ZKP člen 371, 371/2, 333, 334. URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.
izvedenstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zaslišanje obremenilnih prič - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Kljub nezmožnosti zaslišanja obremenilne priče postopka ni mogoče označiti kot nepoštenega, saj ostali dokazi, izvedeni v tej zadevi, sami po sebi zadoščajo za ugotovitev vseh odločilnih dejstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0016227
ZZZDR člen 51, 51/2, 52. ZPP člen 2, 2/1, 182, 182/3. URS člen 22.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - realna subrogacija - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - pomen vpisa lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - pravica do izjave v postopku
Zahteva po uveljavljanju nadpolovičnega deleža z nasprotno tožbo ni odvisna od vpisa toženega zakonca v zemljiški knjigi, temveč je odraz vezanosti pravdnega sodišča na postavljeni zahtevek. Če torej toženi zakonec meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice, mora vložiti nasprotno tožbo, ne glede na to, ali je vpisan v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS4002274
URS člen 15, 23, 26. EKČP člen 6. ZPP člen 318. ZOR člen 154. ZVPSBNO.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost države - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - sklepčnost tožbe
Pri kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je presoja protipravnosti podvržena merilom, ki jih je v svoji sodni praksi vzpostavilo Evropsko sodišče za človekove pravice in jih je povzel tudi Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, presoja drugih predpostavk odškodninske odgovornosti države za premoženjsko škodo pa je vezana le na določbe splošnega odškodninskega prava. Pri presoji (ne)razumnosti dolžine določenega sodnega postopka upoštevanje relevantnih okoliščin posameznega primera ni v nasprotju s stališčem, da država odškodninsko odgovarja ne le v primeru neprimernega postopanja sodišča, temveč tudi v primeru, ko je nerazumno dolgo sojenje posledica objektivnega stanja zaostankov na sodiščih.
Za sklepčnost tožbe glede obstoja pravno relevantne vzročne zveze ne zadostuje tožbena navedba, da je škoda nastala kot posledica določenega nedopustnega ravnanja tožene stranke. Afirmativna litiskontestacija oziroma fikcija priznanja kot posledica neaktivnosti tožene stranke se nanaša samo na dejstva, ne pa že kar na pravne konkluzije, v tem primeru na obstoj (pravno relevantne) vzročne zveze. Vzročna zveza – podobno kot protipravnost in oblika krivde – namreč sama po sebi ne predstavlja „dejstva“, ampak je pravniška abstrakcija, sestavljena iz kompleksa dejstev, ki jih mora tožnik navesti, da jih toženec šele lahko (molče) „prizna“.