ZKP člen 371, 371/1-1, 379, 403. URS člen 23. EKČP člen 6. ZS člen 14. Sodi red člen 160.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sestava sodišča - postopek s pritožbo - odločanje na seji pritožbenega senata - pravica do zakonitega sodnika
Obsojenčeva pravica do zakonitega sodnika je kršena, če o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo niso odločili tisti sodniki, katerim je bila pritožba dodeljena in so bili navzoči na seji.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2006616
ZP-1 člen 65, 65/4. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Vprašanje izvedbe ustne obravnave zaradi zagotovitve temeljnih jamstev poštenega postopka iz 6. člena EKČP in 29. člena Ustave je odvisno predvsem od narave vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 202, 272, 420, 420/5. URS člen 14.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – pravice obrambe – enakost pred zakonom - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - izčrpanje pravnih sredstev – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – begosumnost
Odločanje o priporu na podlagi 201. člena ZKP je individualizirano, saj mora sodišče poleg objektivnih kot odločilne upoštevati tudi osebne okoliščine obdolženca. V takem primeru spoštovanje načela enakosti pred zakonom pomeni, da šele ob povsem enakem dejanskem stanju ne sme priti do različne odločitve.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE
VS0016368
URS člen 2, 155, 155/1. ZZK-1 člen 243, 246. ZZK člen 102.
lastninjenje - zemljiška knjiga - poočitev – poočitev spremembe imena – vknjižba pravice uporabe – neveljavnost vknjižbe pravice uporabe – izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna omejenost izbrisne tožbe – uporaba ZZK-1 – uporaba ZZK – odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 – načelo zaupanja v pravo – retroaktivna uporaba zakona – načelo sorazmernosti – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – ponoven vpis pravice uporabe – zemljiškoknjižni vpis neobstoječe osebe – pravni interes za izbrisno tožbo
Če novi predpis (ZZK-1) glede uporabe ZZK pri izbrisni tožbi »molči«, to pomeni, da učinkuje takoj
in ga je tako mogoče, če to ne nasprotuje načelu varstva zaupanja v pravo, uporabiti za vse, tudi že prej nastale, vendar še nerazsojene primere oziroma pravna razmerja. Takojšna uporaba ZZK-1 za pravna razmerja, nastala pred njegovo uveljavitvijo, z vidika načela varstva zaupanja v pravo v konkretnem primeru ni problematična, saj je bil vknjiženi pridobitelj v slabi veri. Zaupanje slabovernih pridobiteljev knjižnih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja ne more imeti prednosti pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.
V primeru, ko je z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ponovno vpisana pravica uporabe v korist osebe, ki ne obstaja več, obstaja pravni interes za izbrisno tožbo, če se bo tožeča stranka uspela vpisati v zemljiško knjigo kot imetnica pravice uporabe, ne da bi ji bilo potrebno vložiti novo tožbo ter da je bilo pri lastninjenju spornih zemljišč imetništvo pravice uporabe kakorkoli relevantno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE – CARINE
VS2006554
ZP-1 člen 65, 65/4, 69, 125, 169, 169/2, 171. ZKP člen 424, 424/1. URS člen 22, 29, 29-3, 29-4. EKČP člen 6. ZCS-1 člen 74, 74/1-4.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava - privilegij zoper samoobtožbo - onemogočanje trošarinskega nadzora
Obdolženec je v prekrškovnem postopku načelno upravičen do ustne obravnave pred prvim in edinim sodiščem, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo, razen če so podane posebne okoliščine, ki bi utemeljevale, da se obravnava ne izvede.
Ker sodišče ni zaslišalo kršitelja ter verodostojnosti obremenilnih izjav ni preverilo z zaslišanjem njihovih avtorjev, čeprav je kršitelj v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo izpodbijal pravilnost dejanskih ugotovitev prekrškovnega organa, ki so temeljile izključno na neposrednih zaznavah carinikov, je kršilo 22. in 29. člen Ustave Republike Slovenije oziroma prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - USTAVNO PRAVO
VS4002269
URS člen 26. ZRPJN člen 23, 23/5. ZJN-1 člen 4, 4/1, 20, 76, 76/1. Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo člen 1. Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila člen 6.
odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - povračilo škode - revizija postopka javnega naročanja - javno naročanjue - protipravnost ravnanja Državne revizijske komisije
Zgolj drugačna presoja, zaradi katere lahko ponudnik po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo uspe s sodnim varstvom v postopku povračila škode (zoper naročnika) pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja – ZRPJN), namreč še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno dejanje, ki je podlaga za pravico do povračila škode po 26. členu URS. Ravnanje Državne revizijske komisije kot nosilca oblasti bi bilo protipravno takrat, kadar bi pri razlagi pravnih predpisov presegla okvir pooblastil, ki jih ima v postopku nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, oziroma kadar bi ravnala samovoljno.
ZKP člen 371, 371/2, 333, 334. URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.
izvedenstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zaslišanje obremenilnih prič - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Kljub nezmožnosti zaslišanja obremenilne priče postopka ni mogoče označiti kot nepoštenega, saj ostali dokazi, izvedeni v tej zadevi, sami po sebi zadoščajo za ugotovitev vseh odločilnih dejstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0016227
ZZZDR člen 51, 51/2, 52. ZPP člen 2, 2/1, 182, 182/3. URS člen 22.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - realna subrogacija - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - pomen vpisa lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - pravica do izjave v postopku
Zahteva po uveljavljanju nadpolovičnega deleža z nasprotno tožbo ni odvisna od vpisa toženega zakonca v zemljiški knjigi, temveč je odraz vezanosti pravdnega sodišča na postavljeni zahtevek. Če torej toženi zakonec meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice, mora vložiti nasprotno tožbo, ne glede na to, ali je vpisan v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS4002274
URS člen 15, 23, 26. EKČP člen 6. ZPP člen 318. ZOR člen 154. ZVPSBNO.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost države - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - sklepčnost tožbe
Pri kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je presoja protipravnosti podvržena merilom, ki jih je v svoji sodni praksi vzpostavilo Evropsko sodišče za človekove pravice in jih je povzel tudi Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, presoja drugih predpostavk odškodninske odgovornosti države za premoženjsko škodo pa je vezana le na določbe splošnega odškodninskega prava. Pri presoji (ne)razumnosti dolžine določenega sodnega postopka upoštevanje relevantnih okoliščin posameznega primera ni v nasprotju s stališčem, da država odškodninsko odgovarja ne le v primeru neprimernega postopanja sodišča, temveč tudi v primeru, ko je nerazumno dolgo sojenje posledica objektivnega stanja zaostankov na sodiščih.
Za sklepčnost tožbe glede obstoja pravno relevantne vzročne zveze ne zadostuje tožbena navedba, da je škoda nastala kot posledica določenega nedopustnega ravnanja tožene stranke. Afirmativna litiskontestacija oziroma fikcija priznanja kot posledica neaktivnosti tožene stranke se nanaša samo na dejstva, ne pa že kar na pravne konkluzije, v tem primeru na obstoj (pravno relevantne) vzročne zveze. Vzročna zveza – podobno kot protipravnost in oblika krivde – namreč sama po sebi ne predstavlja „dejstva“, ampak je pravniška abstrakcija, sestavljena iz kompleksa dejstev, ki jih mora tožnik navesti, da jih toženec šele lahko (molče) „prizna“.
odgovornost države – zastaranje odškodninske terjatve
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je zmotno stališče, da v primerih, ko gre za odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS, oškodovanec zve za obseg škode in protipravnost ravnanja šele, ko pristojni organ pravnomočno odloči o nepravilnosti izdanih odločb ali šele, ko Ustavno sodišče odloči o protiustavnosti določene pravne ureditve. Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja. Tako je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da riziko pravočasne ocene, da je zaznavno škodno ravnanje tožene stranke protipravno, nosita tožnika.
ČLOVEKOVE PRAVICE - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016018
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 134. EKČP člen 8, 10. URS člen 39.
dopuščena revizija - osebnostne pravice - kršitev osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do zasebnosti in družinskega življenja - svoboda izražanja - občina kot nosilka pravice do svobode izražanja - tožba za odstranitev kipa znane osebnosti in preimenovanje parka
Revizija se dopusti glede vprašanj navedenih v sklepu.
OZ člen 190, 193. ZUstS člen 1, 1/3, 40, 40/2, 47.
neupravičena pridobitev – odpadla pravna podlaga – davčni dolg – protiustavnost ZDavP – odločba Ustavnega sodišča - pošteni pridobitelj – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti - dopuščena revizija
Tožeča stranka je utemeljeno zahtevala, naj ji tožena stranka plača zamudne obresti na neupravičeno izterjane zneske od dne, ko je z objavo odločbe Ustavnega sodišča odpadla pravna podlaga za pridobitev teh zneskov in je tožena stranka lahko vedela, da je zneske pridobila brez podlage. Stališče, da je pravna podlaga za plačilo zamudnih obresti na davčni dolg za čas pred izvršljivostjo odmerne odločbe odpadla šele z dnem, ko je bila odmerna odločba odpravljena, je pravno zmotno. Ravno tako materialnopravno ni pravilno stališče, da lahko v primerih, ko je bil pridobitelj v času pridobitve pošten, prikrajšana stranka zahteva plodove in obresti šele od dne vložitve zahtevka, četudi je pridobitelj že pred tem postal nepošten.
Opustitev normodajne aktivnosti, zaradi katere pride do (lahko tudi protiustavnih) pravnih praznin, ne pomeni v vsakem primeru že tudi protipravnega ravnanja iz 26. člena Ustave in s tem enega od temeljev za odškodninsko odgovornost države. Takšne napake države je treba s stališča protipravnosti presojati od primera do primera, podobno, kot je Vrhovno sodišče že izreklo glede protipravnosti pri kršitvah, ki jih zagrešijo državni organi v postopkih odločanja v posamičnih primerih. Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Obstoječa zakonska ureditev lovske pravice kot samostojne pravice, ki ni vezana na lastništvo zemljišča in jo lahko po posebnem postopku pridobijo samo usposobljene pravne osebe, zaradi česar lastniki zemljišč in gozdov ne smejo svobodno loviti in si prilaščati divjadi, ki se nahaja na njihovem zemljišču, in svojega zemljišča ne smejo uporabljati za pridobitno izkoriščanje pravice lova, ni v nasprotju z URS (odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-40/06 z dne 11. 10. 2006 in U-I-98/04 z dne 9. 11. 2006).
pravica do povrnitve škode - odgovornost države za ravnanje njenega organa – trajanje spora zaradi motenja posesti – začasna odredba – prepoved nadaljevanja gradbenih del - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Tožnika izdana začasna odredba ni ovirala, da ne bi del pri adaptaciji prostorov nadaljeval, to pa izključuje obstoj enega od bistvenih elementov odškodninskega delikta, torej vzročne zveze z zatrjevano škodo.
izbrisna tožba - retroaktivna uporaba zakona - načelo sorazmernosti - neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - lastninska pravica na nepremičnini (stavbi)
Izhajajoč iz načela sorazmernosti, zaupanje nedobrovernih pridobiteljev knjižnih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja, ne more imeti prednosti pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.
ZP-1 člen 90, 114, 155, 155/1-6, 159. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz – pravice obrambe - pravice obdolženca - dokazovanje – navzočnost obdolženca – preizkus sodbe o prekršku
Sodba se ne sme izključno ali v odločilni meri opreti na izjave prič, če obdolženec ni mogel uveljavljati svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, saj gre za dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (6. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VS2006412
ZP-1 člen 25, 156, 156-5.
kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji – sankcije za prekršek – odvzem predmetov – fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška – odvzem vozila – načelo sorazmernosti
Čeprav izrek stranske sankcije odvzema vozila predstavlja poseg v lastninsko pravico gospodarske družbe, ki je lastnica odvzetega vozila in s katero je imel
storilec sklenjeno pogodbo o operativnem lizingu, po oceni sodišča slednje ne more pretehtati nad zmanjšanjem stopnje ogroženosti zdravja in življenja ljudi (zaradi ponavljajočih se hudih cestnoprometnih kršitev obdolženca), ki ga bo mogoče doseči z odvzemom vozila.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0016572
URS člen 19, 51, 51/3. ZZZDR člen 108, 206, 206/1, 208, 208/2. ZNP člen 44. ZDZdr člen 36, 40. ZPP člen 380, 380/1.
varstvo osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - nepravdni postopek - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - duševna bolezen - pravica do odločanja o hospitalizaciji - privolitev v psihiatrično zdravljenje
Odločitev sodišča, da se delno odvzame „poslovna sposobnost glede podajanja izjav volje glede zdravljenja nasprotne udeleženke“, presega polje dopustnega odločanja sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti. Taka odločitev v bistvu pomeni, da skrbnik duševnega bolnika lahko odloči ali je hospitalizacija „prostovoljna“ ali pa ne. S tem je nedvomno lahko poseženo v bolničine ustavno varovane pravice, ki jih ni mogoče omejiti z odvzemom poslovne sposobnosti.