ZKP člen 6, 8, 9, 120, 120/3, 201, 201/1-1, 371, 371/1-11, 424, 424/1. URS člen 62. EKČP člen 6, 6/3-a.
pripor - odreditev pripora - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - pravica do uporabe svojega jezika - uporaba slovenskega jezika v postopku - uporaba jezika v vlogah - vabilo na glavno obravnavo - vročanje - vročitev s pritrditvijo na sodno desko - begosumnost
Ob dejstvu, da je zoper obtoženca sicer odrejen pripor, vendar mu prostost ni odvzeta, ker je na begu, sodišče ni dolžno skrbeti za prevajanje listin (vabila na glavno obravnavo) v jezik, ki ga razume oziroma uporablja v postopku pred sodiščem.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2006359
ZKP člen 139. ZKP-G člen 20. ZKP-I člen 88. Zakon o konfiskaciji in izvrševanju konfiskacije (ZKIK) člen 28. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju člen 221a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – smrt obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - ugotovitev neskladja s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času uveljavitve priznavali civilizirani narodi
Zaplemba premoženja pomeni prisilni odvzem premoženja v korist države. Predstavlja kršitev splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah (27. člen), po kateri ima vsakdo pravico do premoženja in nikomur ne sme biti samovoljno vzeto. Način zaplembe premoženja, kakršnega je določal 28. člen ZKIK, predstavlja eno najhujših oblik represije in kršenja človekovih pravic in je značilen institut totalitarnih političnih sistemov, kot sta bila v 20. stoletju nacifašistični in komunistični. Posebej človeka pretrese, da ta določba legalizira kazensko obsodbo osebe, ki je bila umorjena (likvidirana), ne da bi bil zoper njo izveden kakršenkoli postopek, nato pa je bila proglašena za vojnega zločinca ali sovražnika in ji je bilo zaplenjeno še njeno premoženje.
stroški kazenskega postopka - potrebni izdatki zagovornika - pravica do svobodne izbire zagovornika - načelo pravne enakosti - zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost - obseg preizkusa kršitev zakona
Kaj in kateri so potrebni izdatki obdolženca in zagovornika iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP je dejansko vprašanje, ki ga mora sodišče rešiti v vsakem posameznem primeru ob zagotavljanju enakopravnosti med strankami, ki so udeležene v postopku.
S tem, ko sodišče za presojo enakega dejanskega stanja (v zvezi s priznanjem stroškov za prevoz zagovornika in stroškov za odsotnost zagovornika iz pisarne) ni uporabilo enakega pravila, je v obdolženkino škodo kršilo določbo 22. člena Ustave.
S samo odločitvijo o odmeri potrebnih izdatkov in nagrade zagovornika sodišče ne omeji pravice do lastne izbire zagovornika.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0015798
ZPP člen 285, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-14, 350. URS člen 22, 25.
neizpolnitev pogodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje priče - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje priče S. M. ni zaslišalo, svoje odločitve o tem pa ni obrazložilo, vendar je pritožbeno sodišče v svojih razlogih ustrezno pojasnilo, zakaj izvedba predlaganega dokaza za odločitev sodišča ni bila bistvena. Pritožbeno sodišče je tako utemeljilo zavrnitev dokaznega predloga in s svojimi razlogi zadostilo zahtevam, ki v zvezi z jamstvi strank v dokaznem postopku za sodišča izhajajo iz 22. člena URS.
zdravljenje oseb z duševno motnjo – sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča – pogoji za nadzorovano obravnavo – človekove pravice in temeljne svoboščine - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Ukrepi, ki jih država izvaja v okviru sistema zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja po ZDZdr, pomenijo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. V konkretnem primeru ukrepa nadzorovane obravnave gre zlasti za poseg v pravico do varstva duševne integritete po 35. členu URS, pa tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja po tretjem odstavku 51. člena URS. Ta zagotavlja tako pravico do zdravljenja kot tudi pravico do odklonitve zdravljenja. URS sicer dopušča možnost omejitve pravice do prostovoljnega zdravljenja, vendar je pri odločanju o tem potrebno ustavno-skladno strogo in restriktivno upoštevati zakonske pogoje, ki so za izrek ukrepa navedeni v matičnem zakonu.
OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
VS0015757
OZ člen 134, 134/1. URS člen 35, 37, 39.
varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic - varstvo tajnosti pisem - objava delov zasebnih pisem v knjigi - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - kolizija ustavnih pravic
Javnost ima legitimen interes za vpogled v zasebnost (med derivate katere spada tudi osebna korespondenca) posameznika, ki opravlja neko v javnosti prepoznavno funkcijo, praviloma tedaj, kadar so zasebne vsebine, ki omogočajo vpogled v mišljenje, značaj in konkretna dejanja tega posameznika, neizogibno in stvarno povezane s kakšnim predmetom splošnega javnega pomena ter lahko njihovo razkritje doprinese k splošni, javni razpravi o tej temi. Dopustnost odstiranja tančice zasebnosti je toliko večja, kolikor večji je demokratični družbeni pomen teme, ki je na tnalu, in kolikor večji je družbeni vpliv posameznika v zvezi z njo. Pomemben pa je tudi način, na katerega je zasebnost oziroma njen del prenesen v javnost, oziroma, povedano nekoliko drugače, pomembno je, kakšno obliko sporočanja zavzame tisti, ki zasebnost razkrije.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe
Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja in zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da lahko stranka, pa čeprav njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo.
ZP-1 člen 59, 59/3, 135, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22, 23, 25.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe
Zahteva za sodno varstvo je edino redno pravno sredstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo izda prekrškovni organ v hitrem postopku in predstavlja edino stopnjo sodnega varstva v postopku o prekršku, zato je treba dolžnost sodišča, da presodi vse pravno relevantne navedbe zahteve za sodno varstvo, razlagati še nekoliko širše kot v primeru, ko sodišče druge stopnje presoja pravilnost in zakonitost sodbe, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje.
ZP-1 člen 55, 59, 59/3, 167, 167/2. URS člen 22, 23.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve – enako varstvo pravic – pravica do sodnega varstva – obrazložitev odločbe
Ker predstavlja zahteva za sodno varstvo v konkretnem primeru edino stopnjo sodnega varstva v postopku o prekršku, je dolžnost sodišča, da presodi vse pravno relevantne navedbe zahteve za sodno varstvo, treba razlagati nekoliko širše kot v primeru, ko sodišče druge stopnje presoja pravilnost in zakonitost sodbe, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje delavcev, ki naj bi bili na zboru delavcev proti uvedbi stečajnega postopka, ni zaslišalo, svoje odločitve o tem pa ni obrazložilo, vendar je pritožbeno sodišče v svojih razlogih ustrezno pojasnilo, zakaj izvedba
predlaganega dokaza za odločitev sodišča ni bila bistvena. Kršitev iz 22. člena URS zato po presoji revizijskega sodišča ni podana, prav tako pa iz istih razlogov ni podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - opredelitev do pritožbenih navedb – pravica do izjave v postopku - litispendenca – povrnitev škode - odškodnina za odstranjene panoje za jumbo plakate
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do navedb pritožnice, ki opozarjajo na vidike dejanske in pravne narave, ki bi utegnili vplivati na pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe.
Izpodbijana (vsebinsko prazna) obrazložitev (ko se je sodišče druge stopnje oprlo na razloge sodišča prve stopnje, h katerim ni imelo ničesar dodati) se prilega zavrnitvi vsake pritožbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VS2006217
ZP-1 člen 2, 167, 167/2, 202d, 202e. ZP-1G člen 52. URS člen 28.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – presoja pritožbenih navedb - odločba o sankciji – načelo zakonitosti - izvršitev odločb - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - prenehanje veljavnosti in uporabe zakona - uporaba spremenjenih določb - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – retroaktivna uporaba zakona
Glede na 28. člen Ustave RS (načelo zakonitosti v kazenskem pravu) se uporaba milejšega zakona (predpisa) razteza le na tiste materialne določbe, ki so relevantne pri ugotavljanju prekrška in pri izrekanju sankcije za prekršek, ne pa
na tudi fazo izvrševanja pravnomočno izrečene sankcije.
Pričakovanje zasebnosti je tako v prostorskem kot tudi v funkcionalnem (vsebinskem) pogledu na tistem, kar oseba skuša ohraniti kot zasebno, lahko predmet varstva, dokler bo posameznik to pričakovanje izrazil na navzven zaznaven način in kolikor bo to pričakovanje objektivno opravičljivo.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11. ZCS-1 člen 27, 27/4. URS člen 14, 35.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pooblastila carinskih organov - preiskava prevoznega sredstva - preiskava brez odredbe sodišča – pravica do zasebnosti – načelo enakosti - razlogi o odločilnih dejstvih
Četrti odstavek 27. člena ZCS-1, ki carinikom omogoča izvedbo preiskave brez predhodne odločbe sodišča, in na podlagi te določbe sprejeto stališče sodišč v konkretni zadevi, nista v nasprotju s pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave. Specifičnost carinske kontrole na meji, poudarjen javni interes pri njenem izvajanju in nižja stopnja pričakovane zasebnosti upravičujejo tudi nižji dokazni standard, kot ga za preiskavo skritih prostorov prevoznih sredstev določa ZKP.
odškodninska odgovornost države – izbrisani – nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva – povrnitev škode – premoženjska in nepremoženjska škoda – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni in objektivni zastaralni rok - zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu – sukcesivno nastajajoča škoda - bodoča škoda
Zastaranje je začelo teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera imel ob običajni vestnosti možnost izvedeti za storilca (brez pravne ocene o tem, da je ravnal protipravno) in za škodo (kar je bilo po ugotovitvah nižjih sodišč v konkretnem primeru več kot tri leta pred vložitvijo tožbe) in da na začetek teka zastaralnega roka ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih; z razlago, da lahko oškodovanec kadarkoli uveljavlja odškodnino za vsako leto nastajajočo škodo ne glede na začetek njenega nastajanja bi bil namreč izigran inštitut zastaranja.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002090
URS člen 26. ZPP člen 41, 41/2, 490.
odškodninska odgovornost občine za delo svojih organov – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja v postopku izdaje odločbe – dovoljenost revizije – grajanje razlogov sodbe sodišča prve stopnje v reviziji – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov - različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov – zavrženje revizije
Tožnik je s tožbo uveljavljal jzahtevke za povrnitev različnih vrst premoženjske škode, nastale zaradi domnevno protipravnega ravnanja toženke, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago. V skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP je zato treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek posebej.
Predmet revizijskega izpodbijanja je sodba sodišča druge stopnje, zato revident ne more uspeti z izpodbijanjem sodbe sodišča prve stopnje, ne da bi se soočil z razlogi sodbe sodišča druge stopnje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VS2006210
URS člen 22.
enako varstvo pravic – odstop od enakosti – oviranje javne ceste
Za utemeljitev obstoja kršitve pravice do
enakega varstva pravic je
treba izkazati troje: da o nekem vprašanju že obstaja ustaljena in enotna sodna praksa, da odločitev v izpodbijanem istovrstnem primeru od te prakse odstopa in da je ta odstop arbitraren, torej da sodišče zanj ni navedlo razumnih pravnih argumentov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - video posnetek – snemanje - varstvo pravic zasebnosti – pravica do zasebne lastnine - uresničevanje in omejevanje pravic – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Z namestitvijo video kamere tako, da je omogočala nadzor nad parkirnim mestom v garažni hiši, kjer je imela oškodovanka parkirano svoje vozilo, oškodovanka ni posegla v zasebnost obsojenca, ker obsojenec na tem mestu ni mogel uživati varstva zasebnosti.