bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - opustitev odgovora na relevantne pritožbene navedbe – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do navedb pritožnice, ki opozarjajo na vidike dejanske in pravne narave, ki bi utegnili vplivati na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe. Tako ni odgovorilo na številne relevantne pritožbene navedbe. S takšnim postopanjem pritožbenega sodišča stranki ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njene pritožbe pred sodiščem.
OZ člen 147, 147/1, 147/3, 148. ZOR člen 170, 170/2, 172, 172/2. URS člen 26, 26/1, 26/2.
povrnitev škode - neposredna odškodninska odgovornost državnega tožilca (sodnika) - neposredni odškodninski zahtevek zoper generalno državno tožilko - odškodninska odgovornost države - odgovornost za drugega - odškodninska odgovornost delavca pravne osebe - odškodninska odgovornost organa pravne osebe
Odgovornost državnega tožilca se ne presoja po določbah o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči njegov delavec oziroma javni uslužbenec, temveč po določbah o odgovornosti pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0015531
ZOR člen 376, 376/1, 383. URS člen 26. ZPP člen 371, 384, 384/1.
odškodninska odgovornost države – izbrisani – nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva – povrnitev škode – premoženjska in nepremoženjska škoda – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni in objektivni zastaralni rok - zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazloženost revizije – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: škodi in storilcu (prvi odstavek 376. člena ZOR). Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja. Riziko (pravočasne) ocene, da je zaznavno škodno ravnanje tožene stranke protipravno, torej nosi tožeča stranka.
Drugačne presoje zastaranja ne utemeljuje niti zakonodaja, na kateri je temeljil izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva in za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z URS. Tožnica bi morala tožbo vložiti pred potekom zastaranja, v postopku pa bi se nato po potrebi presojala tudi (ne)ustreznost tedaj obstoječe zakonske ureditve in njena (ne)skladnost z URS.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0015523
ZOR člen 186, 360, 360/1, 360/2, 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 377, 383. URS člen 26. ZTuj. ZUSDDD. EKČP člen 41. ZPP člen 384, 384/1.
povrnitev škode - odgovornost države - izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska in nepremoženjske škoda - zapadlost - zapadlost odškodninske obveznosti - prenehanje obveznosti - zastaranje - dopustnost ugovora zastaranja - načela javne morale - kdaj začne zastaranje teči - čas, ki je potreben za zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - subjektivni zastaralni rok - zavedanje o škodi - zavedanje o storilcu - objektivni zastaralni rok - bodoča škoda - sukcesivno (kontinuirano) nastajajoča škoda - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - dovoljenost revizije zoper (razveljavitveni) sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: škodi in storilcu (prvi odstavek 376. člena ZOR). Vedenje o storilcu ne pomeni vedenja o njegovi odgovornosti oziroma podlagi njegove odgovornosti, temveč o osebi kot povzročitelju škode.
Zakonodaja, na kateri je temeljil izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva in za katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da je v neskladju z URS(Zakon o tujcih, Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji) v konkretnem primeru ni prepovedovala uveljavljanja tovrstnih zahtevkov niti ni drugače nepremagljivo posegla v tožnikovo pravico sodno zahtevati izpolnitev obveznosti (383. člena ZOR). Tožnik bi moral tožbo vložiti pred potekom zastaranja, v postopku pa bi se nato po potrebi presojala tudi (ne)ustreznost tedaj obstoječe zakonske ureditve in njena (ne)skladnost z URS.
zahteva za varstvo zakonitosti - vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - načelo zaupanja v pravo - identičnost identifikacijskega znaka nepremičnine
Vrhovno državno tožilstvo pravilno opozarja, da ob dobesedni razlagi prvega odstavka 31. člena ZZK-1 v primerih, ko pride do spremembe identifikatorja po sklenitvi pravnega posla ali pravnomočnosti odločbe, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, lastninske pravice na tej nepremičnini ne bi bilo več mogoče vpisati v zemljiško knjigo. Zato je to določbo treba razlagati v skladu s temeljnimi ustavnimi načeli. Eno temeljnih ustavnih načel pa je načelo pravne varnosti (2. člen Ustave), ki za državljana pomeni predvsem varstvo zaupanja v pravo. S stališča pravne varnosti pa ni sprejemljivo, če sodišče – kadar ni nobenega dvoma, da gre za isto nepremičnino – predlagatelju, ki je ob sklenitvi pravega posla spoštoval vse veljavne predpise, zgolj zaradi naknadne spremembe katastrskih podatkov o nepremičnini ne dovoli vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo.
neupravičena pridobitev – gradbena pogodba – dodatna dela – odstop od sodne prakse
Argument, da je bil zahtevek izvajalca za plačilo spornih del v drugi pravdi že zavrnjen na vseh pravnih podlagah, zaradi česar naj bi tudi zahtevek tožeče stranke kot podizvajalca ne mogel biti utemeljen, ne more ovreči pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe.
Celo če bi bil zahtevek izvajalca v navedeni pravdi zavrnjen tudi na obogatitveni podlagi, bi to še ne pomenilo, da takšnega zahtevka zoper toženo stranko nima tožeča stranka kot podizvajalec.
Tožena stranka z navedbo sodb okrožnega in višjega sodišča ni izkazala obstoja enotne in ustaljene sodne prakse glede spornega materialnopravnega vprašanja. Da bi glede tega vprašanja takšna praksa obstajala, tudi Vrhovno sodišče ni moglo ugotoviti. Sodišči prve in druge stopnje sta torej obveznosti, ki jima jo nalaga določba 22. člena Ustave zadostili že s tem, da sta svoje stališče obrazložili in se jima ni bilo treba izrecno opredeljevati do stališč v sodbah, ki jih navaja revidentka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0015282
Sodni red člen 92. ZNP člen 37. URS člen 11, 22, 62. ZPP člen 112. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 3, 4, 5, 21, 22.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red RS - vročanje sodnih pisanj v prevodu - sodni red - nevednost vložnika - vložitev vloge pri nepristojnem sodišču - mednarodne pogodbe - pomanjkljivosti pri vročitvi sodbe - pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško - pravica do uporabe lastnega jezika
Postopek vročanja mora biti izpeljan v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tuje sodišče vročilo svoja, v hrvaščini sestavljena pisanja, preko Okrožnega sodišča v Mariboru, skupaj s prevodom pisanj v slovenski jezik. Če prevod ni priložen, se vročitev opravi le, če prejemnik pisanje prostovoljno sprejme.
Ker ni obravnavalo navedb tožeče stranke v njenem odgovoru na pritožbo, je sodišče druge stopnje ostalo stranki dolžno odgovor na njene trditve, da tisto, za kar je investitor bremenil toženo stranko, ni imelo zveze z zamudo tožeče stranke. S tem je kršilo določbe 22. in 25. člena Ustave, kar se v tem pravdnem postopku kaže kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP: tožeči stranki s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njenega odgovora na pritožbo pred sodiščem.
načelo enakega varstva pravic – načelo kontradiktornosti – pravica do pritožbe – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Na pritožbene navedbe, ki opozarjajo na vidike pravne in dejanske narave, ki bi utegnili vplivati na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe, podprte pa so z argumenti, glede katerih se sodišče prve stopnje še ni decidirano opredelilo, je v izpodbijani sodbi drugostopenjsko sodišče odgovorilo z golim povzemanjem obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje in s sklicevanjem nanjo. To pa ne zadošča. Drugostopenjsko sodišče je z golim sklicevanjem na argumente sodišča prve stopnje ostalo tožeči stranki dolžno odgovor na številne relevantne pritožbene navedbe. S tem je kršilo določbe 22. in 25. člena Ustave, kar se v tem pravdnem postopku kaže kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP: tožeči stranki s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njene pritožbe pred sodiščem.
ZPP člen 5, 287, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
načelo enakega varstva pravic – načelo kontradiktornosti – opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke – dokaz z izvedencem – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje je dokaze z listinami, ki naj bi potrjevale relevantne tožbene navedbe, izvedlo, ni pa se opredelilo do teh navedb. S tem je kršilo pravico tožeče stranke, da se v postopku izjavi (5. člen ZPP). Tej pravici stranke namreč ustreza obveznost sodišča, da se do navedb stranke, če so dopustne in za zadevo relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. S takšnim ravnanjem je sodišče storilo tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ob tem pa poseglo tudi v ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Enako kršitev je storilo sodišče druge stopnje, ki ni odgovorilo na pritožbeni očitek glede te kršitve. Neizvedba dokaza z izvedencem brez ustrezne utemeljitve predstavlja kršitev drugega odstavka 287. člena ZPP. Tudi ta določba je izpeljava načela kontradiktornosti: ustavna zahteva je, da sodišče zavrnitev dokaznega predloga stranke obrazloži.
URS člen 2, 22, 23, 25. ZPP člen 139, 139/6, 141a, 141a/7 142, 142/3, 142/4, 143, 143/3, 143/5, 224.
vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročitev sodbe - osebno vročanje - nadomestna vročitev - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - zakonska fikcija vročitve - razlaga zakonske določbe - začetek teka roka - zavrženje pritožbe kot prepozne - zavrnitev revizije
Rok se izteče s pretekom zadnjega dneva in takrat tudi nastopijo posledice, ki jih določa zakon. To pa glede roka za dvig pošiljke iz četrtega odstavka 142. člena ZPP pomeni, da se izteče s pretekom zadnjega petnajstega dne, takrat nastopi fikcija vročitve, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči že šestnajsti in ne šele sedemnajsti dan po puščenem obvestilu.
Ker je bilo obvestilo puščeno v predalčniku odvetnice 31. 5. 2011, je petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije vročitve potekel z iztekom 15. 6. 2011. Naslednji dan 16. 6. 2011 je v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZPP začel teči petnajstdnevni pritožbeni rok in je iztekel 30. 6. 2011. Pritožba je bila vložena neposredno pri sodišču v petek 1. 7. 2011, torej en dan prepozno.
ZPP člen 229, 229/2, 260, 263, 339, 339/2-8. URS člen 22.
dokazovanje - primeren dokaz - zaslišanje stranke - zaslišanje otroka kot stranke v postopku - pravica do enakega varstva pravic
Kot stranka se lahko zasliši tudi otrok, saj je bilo strokovno ugotovljeno, da imajo tudi že zelo majhni otroci enake senzorne sposobnosti kot odrasli. Zaslišanje otroka kot stranke je bilo predlagano v tožbi zato, ker je bil otrok navzoč v ključnih trenutkih, ko so policisti izvajali dejanja, za katera bi lahko odškodninsko odgovarjala tožena stranka. Zato je vsekakor utemeljeno zahtevati izvedbo dokaza z zaslišanjem otroka kot stranke in torej ne gre za neprimeren dokaz, katerega izvedbo bi lahko sodišče vnaprej zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0015072
ZUstS člen 43, 44. OZ člen 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 22. ZPP člen 311, 311/1, 311/2, 311/3.
zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti - prepoved ne ultra alterum tantum – razveljavitev prehodne določbe OZ – učinkovanje ustavne odločbe – posledice razveljavitve zakona - časovna opredelitev teka zamudnih obresti v izreku sodne odločbe izvršilni naslov – upoštevanje ustavne odločbe v izvršilnem postopku - dopuščena revizija
Razveljavitev prehodne določbe OZ z ustavno odločbo U-I-300/04 ima za posledico drugačno (spremenjeno) obravnavanje obligacijskih razmerij, nastalih za časa veljavnosti ZOR (uveljavlja prepoved ne ultra alterum tantum tudi za obligacijska razmerja, nastala pred OZ) in ne more imeti učinka za nazaj (pred začetkom učinkovanja razveljavitve) oziroma ne daje podlage za uveljavljanje (obogatitvenih) zahtevkov za opravljena pravna dejanja na podlagi dotlej veljavne zakonodaje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0015074
OZ člen 367, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 55, 55/1-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudne obresti - izvršilni postopek - izvršilni naslov - prenehanje teka zamudnih obresti - časovne meje pravnomočnosti - načelo formalne legalitete - prepoved ne ultra alterum tantum - učinkovanje ustavne odločbe - razveljavitev prehodne določbe OZ - posledice razveljavitve zakona - upoštevanje ustavne odločbe v izvršilnem postopku - opredelitev zamudnih obresti v izreku izvršilnega naslova - naknadno prenehanje terjatve
Če so za opredelitev zamudnih obresti v izvršilnem naslovu navedeni vsi relevantni parametri, ugotovi višino obresti nominalno z razlago sodišče v izvršilnem postopku - s čimer ne odstopa od izvršilnemu postopku imanentnega načela stroge formalne legalitete in z ničemer ne posega v časovne meje pravnomočnosti, saj, ravno nasprotno, ohranja „zvestobo“ izvršilnemu naslovu, če ugotovi višino obresti znotraj kriterijev njihove določljivosti, opredeljenih v izvršilnem naslovu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0015073
ZUstS člen 43, 44. OZ člen 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 22. ZPP člen 311, 311/1, 311/2, 311/3.
zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti - prepoved ne ultra alterum tantum – razveljavitev prehodne določbe OZ – učinkovanje ustavne odločbe – posledice razveljavitve zakona - časovna opredelitev teka zamudnih obresti v izreku sodne odločbe izvršilni naslov – upoštevanje ustavne odločbe v izvršilnem postopku - dopuščena revizija
Razveljavitev prehodne določbe OZ z ustavno odločbo U-I-300/04 ima za posledico drugačno (spremenjeno) obravnavanje obligacijskih razmerij, nastalih za časa veljavnosti ZOR (uveljavlja prepoved ne ultra alterum tantum tudi za obligacijska razmerja, nastala pred OZ) in ne more imeti učinka za nazaj (pred začetkom učinkovanja razveljavitve) oziroma ne daje podlage za uveljavljanje (obogatitvenih) zahtevkov za opravljena pravna dejanja na podlagi dotlej veljavne zakonodaje.
pravica do povračila škode - odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – zavrnitev denacionalizacijske zahteve v upravnem postopku – izraba pravnih sredstev
V 26. členu URS je določeno, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. To pravilo izhaja iz obveznosti države, da zagotavlja pravno in dejansko varnost. Podrobnejši način in pogoje za uveljavljanje odškodnine je urejen v OZ (prej ZOR), lahko pa posamezne primere zakonodajalec uredi drugače, kot npr. v ZKP ali ZVPSBNO.
Pravica do povračila škode v razmerju do postopkov, ki naj zagotovijo ustavnost in zakonitost delovanja nosilcev oblasti je sekundarna. Zato bi moral biti uspešen ugovor opustitve pravnega varstva, če prizadeti z njim lahko uveljavi odpravo zatrjevanih protipravnosti in tako prepreči nastanek škode. Tako je določeno celo v posebnih določbah ZKP in ZVPSBNO, ki prizadetega posebej varujejo.
dovoljenost pritožbe zoper sklep višjega sodišča o stroških - pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe
Iz pravice do pravnega sredstva po 25. členu URS ne izhaja, da bi zoper sklep višjega sodišča o stroških moralo biti zagotovljeno pravno sredstvo, o katerem bi odločalo Vrhovno sodišče. Kadarkoli višje sodišče glede teme, o kateri odloča s sklepom, nastopa kot sodišče prve stopnje, je sicer zoper tak sklep mogoča pritožba. Vendar pa velja izjema za odločbo o stroških postopka.
dokazovanje - prekluzija – izvedensko mnenje – listine stranke – možnost sodelovanja v postopku – dopuščena revizija
Ker je tožena stranka imela sporne dokazne listine, je (lahko) vedela, s katero dokumentacijo razpolaga tožnica in katero bo za izdelavo izvedenskega mnenja uporabila postavljena izvedenka. Zato ni utemeljen očitek tožene stranke (revidentke), da je bila tožeča stranka prekludirana z omejitvijo iz 286. člena ZPP. Posledično tudi ni utemeljen njen očitek, da sta jo sodišči nižjih stopenj prikrajšali za sodelovanje v dokaznem postopku, s tem pa tudi za njeno pravico do izjave iz 22. člena Ustave.
Pravilna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da bi morali slovenski organi pregona, po prejemu sporočila Interpola v Beogradu z dne 24.3.2005, da je podan utemeljen sum, da je B. B. na območju Srbije ponovno storil umor na grozovit način, in glede na podatke o njegovem načinu življenja, o njegovih značajskih lastnostih in vloženih kazenskih ovadbah, sprejeti odločitev, da je kljub temu, da odstop kazenskega pregona po srbskem pravu ni bil mogoč, zaradi varstva premoženja in ljudi v Republiki Sloveniji smotrno v skladu s 122. členom tedaj veljavnega KZ za kaznivo dejanje umora C. C. v Srbiji uvesti kazenski postopek tudi v Sloveniji in predlagati odreditev pripora (202. člena ZKP). Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da tudi ni bilo nobenih okoliščin, zaradi katerih bi morali biti po 124. členu KZ izpolnjeni posebni pogoji za pregon. Vrhovno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča druge stopnje, da je bila, glede na vse zgoraj navedene okoliščine, smotrnost takšnega postopka zaradi nujnosti odreditve pripora v obravnavanem primeru tako očitna, da ta opustitev organov pregona predstavlja takšen odstop od potrebne strokovne skrbnosti, da je njihovo ravnanje mogoče oceniti kot protipravno.
Upoštevajoč, da je bil B. B. zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja oboroženega ropa v priporu od 4.4.2005 do 1.12.2005 je pravilna ocena sodišče druge stopnje, da bi bil tudi pripor zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja umora na grozovit način zagotovo podaljšan do zaključka kazenskega postopka, s tem pa bi mu bilo preprečeno, da bi ponovno moril, kar je nenazadnje tudi namen tega instituta.
ZLNDL člen 3. URS člen 23, 23/1, 33. ZUP člen 260, 260-4.
lastninska pravica na nepremičnini – pravnomočna odločba upravnega organa – denacionalizacija – pravica do sodnega varstva – pravnomočnost – pravica do izjave – predhodno vprašanje – vezanost na upravno odločbo – ustavna pritožba
Kadar priznane pravice in naložene obveznosti presegajo meje pravne sprejemljivosti, je potrebno oceniti, ali niso tiste vrednote, v katere nezakonito posega pravnomočna odločba, večje od teh, ki naj jih pravnomočna odločba varuje. Ustavno sodišče je takšno oceno podalo, zato je Vrhovno sodišče sledilo tej oceni in odločilo kot izhaja iz prvega odstavka izreka.