ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1. URS člen 29.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavrnitev dokaznega predloga - obseg preizkusa - obrazložitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti kršitve zakona, ki jo zatrjuje, ne utemelji oziroma razločno pojasni, sodišče utemeljenosti zahteve ne more preizkusiti.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva – hramba - načelo zakonitosti
Ustavno sodišče je ugotovilo protiustavnost dela 310. člena KZ (in ga razveljavilo), ne pa tudi 307. člena KZ-1 - sodišče to določbo mora uporabiti, če pa meni, da je v delu, ki se nanaša na protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen, v nasprotju z Ustavo, mora prekiniti postopek ter z začeti postopek za oceno ustavnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0014609
ZPP člen 367c, 367c/3. OZ člen 131, 183. URS člen 39.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – pravica do svobode izražanja – pravica do ugleda ali dobrega imena – kolizija ustavnih pravic – razrešitev kolizije med dvema ustavnima pravicama – obstoj okoliščin, ki utemeljujejo prisojo odškodnine pravni osebi
Revizija se dopusti glede vprašanja razrešitve kolizije med tožničino pravico do ugleda ali dobrega imena in toženčevo pravico do svobode izražanja ter vprašanja obstoja okoliščin, ki utemeljujejo prisojo denarne odškodnine pravni osebi.
ZKP člen 371, 371/1-8. ZPol člen 63, 64. URS člen 35, 38. EKČP člen 8.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - varstvo zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - policijska pooblastila - dostop do evidenc DNK - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov
Vrhovno sodišče ocenjuje, da določbi prve alineje prvega odstavka 63. člena in 64. člen ZPol prekomerno posegata v pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave (v zvezi z 2. členom Ustave) in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - USTAVNO PRAVO
VS2005771
ZP-1 člen 55, 55/1, 55/2, 59, 59/3, 62, 62-2, 155, 167, 167/2. ZVCP-1 člen 233, 233/1, 233/2. URS člen 22, 29, 29-3.
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - enako varstvo pravic - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - možnost izjave o prekršku - hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog
Določb 233. člena ZVCP-1 ni mogoče razlagati tako, da se obdolženec razbremeni zgolj v primeru, ko z dokazi prepriča sodišče, da ni storilec prekrška, ampak določa, da mora obdolženec z dokazi prepričati sodišče o tem, da obstaja razumen dvom glede domnevanega dejstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS4001842
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/1, 490. ZOR člen 640. URS člen 22.
dovoljenost revizije – dejanska in pravna podlaga zahtevkov - pravica do enakega varstva pravic strank – gradbena pogodba - klavzula ključ v roke – plačilo izvedenih del – dodatna dela
Eden od izrazov pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je tudi zahteva po enakopravnosti pravdnih strank, ki se med drugim odraža tudi skozi zahtevo, da morajo biti strankama zagotovljene enake procesne možnosti v postopku s pravnimi sredstvi; v tem okviru tudi, da si zagotovita pravico do vložitve revizije. Zato je revizijsko sodišče za ugotovitev pravice tožene stranke do revizije upoštevalo njene navedbe, po katerih se zahtevka opirata na isto dejansko in pravno podlago (osnovno gradbeno pogodbo), in ne trditev tožeče stranke, iz katerih izhaja nasprotno. Kot merilo za dovoljenost revizije je zato vzelo seštevek vrednosti obeh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP).
Dodatna dela niso bila predmet prvotne gradbene pogodbe. Ker torej ne gre za pogodbena dela, se nanje klavzula „ključ v roke“ ne more raztezati.
OSEBNOSTNE PRAVICE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2005751
ZKP člen 18, 83, 143, 149b, 150, 150/1-1, 221, 371, 371/1-8. URS člen 35, 37, 37/2.
pravica do zasebnosti - načelo sorazmernosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - podatki o telefonskih klicih - dolžnosti upravljalca zbirke podatkov - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - razlogi za sum - utemeljeni razlogi za sum - pogoji za poseg - odredba sodnika - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju
Ukrep pridobivanja podatkov o prenosu v elektronskem komuniciranju (zdaj urejen v 149.b členu ZKP) v času izdaje odredbe sicer ni bil izrecno urejen, vendar ni mogoče reči, da zbiranje podatkov o telefonskih klicih ni bilo dopustno.
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 4, 21. OZ člen 131, 147. ZPP člen 367, 367a/1, 367a/2.
dopuščena revizija - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost – vzročna zveza – obstoj protipravnosti – pravna podlaga -
Revizija se dopusti glede:
vprašanja, ali je v primeru kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja podana protipravnost dejanja tožene stranke po 26. členu Ustave RS,
vprašanja, ali je podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem tožene stranke in materialno škodo tožeče stranke,
vprašanja pravilne uporabe pravne podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke za materialno škodo, ki nastane zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, ko je kršitev pravice do sojenja v razumnem roku prenehala pred uveljavitvijo Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – načelo kontradiktornosti – pravica do pravnega sredstva – pravica do enakega obravnavanja
Pritožbeno sodišče je samo prvič obravnavalo toženkin ugovor o originarni pridobitvi lastninske pravice, ki pomeni samostojno in sklenjeno pravno celoto. S tem je poseglo v toženkino pravico do obravnavanja pred sodiščem in tudi v ustavni pravici do enakega varstva pravic in do pravnega sredstva.
ZKP člen 363, 363/5, 364, 366, 366/1, 420. URS člen 25.
pravica do pravnega sredstva - pravni pouk - pravica do pritožbe - pisna izdelava in vročitev sodbe
Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, prav tako pa tudi napačen pravni pouk oziroma izostanek pravnega pouka v pisnem odpravku sodbe te pravice ne jemlje, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0014404
ZPP člen 371, 371/2, 380, 380/2. ZVPSBNO člen 25. URS člen 26.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ustavna odločba
Ker je Ustavno sodišče ugotovilo, da je 25. člen ZVPSBNO v neskladju z Ustavo, ter da se do odprave ugotovljenega neskladja v pravdnih postopkih zaradi plačila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred 1. 1. 2007, glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabljajo določbe ZVPSBNO, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP odločilo kot izhaja iz prve točke izreka.
URS člen 23. ZTFI člen 516, 516/1. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-6. ZUP člen 43.
aktivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - začasna odredba - zavrženje tožbe - procesne predpostavke - dovoljenost tožbe - prevzemi - postopek sodnega varstva - dovoljenje za prevzemno ponudbo - izpodbijanje odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev - dovoljenost predloga za začasno odredbo - zavrženje predloga za začasno odredbo
Za presojo aktivne legitimacije tožeče stranke (ki ni bila niti stranka, niti stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijane odločbe) za vložitev tožbe zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo, je treba uporabiti določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1, ki jo je treba razlagati v povezavi s 43. členom ZUP. Tožeča stranka zahtevo za udeležbo v postopku utemeljuje na neposredni osebni koristi, ne navaja pa predpisa, na katerega to korist opira. Ker tega ne najde tudi Vrhovno sodišče, ji ni mogoče priznati aktivne legitimacije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS2005718
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 169, 169/3, 171, 171/1, 171/2, 171/4, 171/5, 171/6. URS člen 39.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - svoboda izražanja - žaljiva obdolžitev – način izvršitve - razžalitev – dokaz resničnosti – namen zaničevanja – namen informiranja javnosti
Po ustaljeni sodni praksi je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve mogoče storiti z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih.
Obstoj zaničevalnega namena se ugotavlja šele, če obsojenec vsaj dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0014229
Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. URS člen 23, 23/1. ZPP člen 7, 7/1, 17, 17/2, 18, 18/3, 216, 339, 339/2-3,339/2-14. ZMZPP člen 55. EKČP člen 6, 6/1. ZOR člen 154, 154/1, 376, 376/1. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZTLR člen 15. SPZ člen 67.
mednarodna pristojnost - zastaranje odškodninske terjatve - aktivna legitimacija - dokazovanje - pravica do sodnega varstva - izvedenec - povrnitev premoženjske škode - pristojnost slovenskega sodišča - vsebina izvedenskega mnenja - ogled - določitev odškodnine po prostem preudarku - solastna nepremičnina - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - določenost državne meje - prekinitev postopka do rešitve mejnega spora sosednjima državama - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Republika Slovenije je ob osamosvojitvi opredelila svoje državne meje tudi z Republiko Hrvaško. Če je določeno ozemlje sporno, je sporno za obe državi in če se zanika mednarodna pristojnost ene države, veljajo enaki razlogi tudi za drugo državo. To pa bi privedlo do nesprejemljive posledice, da ljudje na spornem ozemlju ne bi imeli dostopa do sodišča v nobeni državi. S tem bi bila kršena pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena URS oziroma 6. člena EKČP.
Poseg v pravico do sodnega varstva bi pomenila tudi prekinitev postopka ob vložitvi tožbe (leta 2002) do rešitve spora med državama, saj odlaganje sodnega varstva v tako nedoločen čas v prihodnosti onemogoča učinkovito uveljavljanje pravice do meritorne odločitve.
ZPre-1 člen 75. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/2.
prevzemi – razlaga zakona - nejasna zakonska določba - prekinitev postopka sodnega varstva – začetek postopka za oceno ustavnosti – avtentična razlaga zakona
Določba drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1 je po oceni Vrhovnega sodišča nejasna, na kar nenazadnje kaže tudi sprejeta Avtentična razlaga. Vendar pa je po oceni Vrhovnega sodišča (v dejanskem in časovnem pogledu) nejasna do tolikšne mere, da njene ustavno skladne uporabe ne omogoča niti Avtentična razlaga kot sestavni del zakona. Zato je Vrhovno sodišče prekinilo postopek sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti.
pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost zavoda - sprememba odločitve zdravniške komisije o podaljšanju bolniškega staleža - povrnitev premoženjske škode zaradi prenehanje delovnega razmerja
Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno dejanje, ki je podlaga za pravico do povračila škode. Ravnanje nosilca oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
ZP-1 člen 62, 62-2, 155, 155/2. URS člen 22, 29, 29-3.
dokazni predlog - bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - možnost izjave o prekršku - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravica do poštenega postopka - odločanje sodišča
Uradni zaznamek o dejanskem stanju, ki ga prekrškovni organ oblikuje po prejemu zahteve za sodno varstvo, predstavlja odgovor nasprotne stranke in hkrati tudi oceno, da zahteva ni utemeljena.
Razlikovanje med kršitelji, ki v zahtevi za sodno varstvo navedejo vse dejanske vidike obravnavane zadeve, in kršitelji, ki tega ne storijo, ker jim ni znano, kaj bo v opisu dejanskega stanja navedel prekrškovni organ, z vidika 22. člena Ustave ni utemeljeno.
ZP-1 člen 90, 114, 114/4, 155, 155/1-6. URS člen 22, 29.
dokazovanje - bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz - enako varstvo pravic - pravice obrambe - možnost izjave o prekršku - navzočnost obdolženca - pravica do sojenja v navzočnosti - pravice obdolženca
Če obdolženec ni mogel uveljaviti svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, se obsodilna sodba ne sme izključno ali v odločilni meri opreti na njihove izjave.
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 1, 3, 15, 16. Sodni red člen 50.
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - povrnitev škode - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države za ravnanje sodnika - odgovornost države za sistemske napake - sodni zaostanek - dolgotrajnost postopka zaradi reševanja vzorčnega primera
Odgovornost države za sistemsko pogojene sodne zaostanke je treba ločiti od njene odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo s protipravnim ravnanjem povzroči njen organ v zvezi z opravljanjem službe.
Dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem pravice do sojenja v razumnem roku se nanašajo (tudi) na sodnika. Samo po sebi se sicer razume, da ni mogoče pričakovati takojšnje odločitve in da se presoja o času, ki je v posameznem primeru »ustrezen,« ne ravna zgolj po interesih predlagatelja in drugih prizadetih udeležencih postopka. Upoštevati je namreč treba tudi zahtevo po zakonito izvedenem postopku, ki šele omogoča izrek pravilne sodne odločbe.
Sodnik je odgovoren za odločanje v ustreznem času in za odločanje o zahtevanih razumnih pospešitvah. Vendar pa se v primeru, ko se presoja o protipravnem ravnanju sodnika zaradi kršitve te dolžnosti kot podlagi za odškodninsko odgovornost iz 26. člena Ustave, upoštevajo razmere, v katerih se sodniška služba izvaja. Za presojo o protipravnosti sodnikovega ravnanja je namreč odločilno, ali se je sodnik v dani situaciji pregrešil zoper profesionalne standarde, ki veljajo za opravljanje sodniške službe.
Odgovor na vprašanje, katera procesna dejanja so potrebna in smotrna v posameznih konkretnih zadevah, je prepuščen sodniku. Kriterij za presojo o profesionalnem standardu sodnikovega ravnanja pa je odgovor na vprašanje, ali je mogoče konkretno odločitev zagovarjati kot sprejemljivo v danih okoliščinah.
Revizijsko sodišče je ob presoji očitka o opustitvi obravnave zadev upoštevalo, da je v načelu sprejemljivo, da sodnik čaka na odločitev v vzorčnem primeru.