CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0014229
Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. URS člen 23, 23/1. ZPP člen 7, 7/1, 17, 17/2, 18, 18/3, 216, 339, 339/2-3,339/2-14. ZMZPP člen 55. EKČP člen 6, 6/1. ZOR člen 154, 154/1, 376, 376/1. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZTLR člen 15. SPZ člen 67.
mednarodna pristojnost - zastaranje odškodninske terjatve - aktivna legitimacija - dokazovanje - pravica do sodnega varstva - izvedenec - povrnitev premoženjske škode - pristojnost slovenskega sodišča - vsebina izvedenskega mnenja - ogled - določitev odškodnine po prostem preudarku - solastna nepremičnina - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - določenost državne meje - prekinitev postopka do rešitve mejnega spora sosednjima državama - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Republika Slovenije je ob osamosvojitvi opredelila svoje državne meje tudi z Republiko Hrvaško. Če je določeno ozemlje sporno, je sporno za obe državi in če se zanika mednarodna pristojnost ene države, veljajo enaki razlogi tudi za drugo državo. To pa bi privedlo do nesprejemljive posledice, da ljudje na spornem ozemlju ne bi imeli dostopa do sodišča v nobeni državi. S tem bi bila kršena pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena URS oziroma 6. člena EKČP.
Poseg v pravico do sodnega varstva bi pomenila tudi prekinitev postopka ob vložitvi tožbe (leta 2002) do rešitve spora med državama, saj odlaganje sodnega varstva v tako nedoločen čas v prihodnosti onemogoča učinkovito uveljavljanje pravice do meritorne odločitve.
ZPre-1 člen 75. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/2.
prevzemi – razlaga zakona - nejasna zakonska določba - prekinitev postopka sodnega varstva – začetek postopka za oceno ustavnosti – avtentična razlaga zakona
Določba drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1 je po oceni Vrhovnega sodišča nejasna, na kar nenazadnje kaže tudi sprejeta Avtentična razlaga. Vendar pa je po oceni Vrhovnega sodišča (v dejanskem in časovnem pogledu) nejasna do tolikšne mere, da njene ustavno skladne uporabe ne omogoča niti Avtentična razlaga kot sestavni del zakona. Zato je Vrhovno sodišče prekinilo postopek sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti.
pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost zavoda - sprememba odločitve zdravniške komisije o podaljšanju bolniškega staleža - povrnitev premoženjske škode zaradi prenehanje delovnega razmerja
Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno dejanje, ki je podlaga za pravico do povračila škode. Ravnanje nosilca oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
ZP-1 člen 62, 62-2, 155, 155/2. URS člen 22, 29, 29-3.
dokazni predlog - bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - možnost izjave o prekršku - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravica do poštenega postopka - odločanje sodišča
Uradni zaznamek o dejanskem stanju, ki ga prekrškovni organ oblikuje po prejemu zahteve za sodno varstvo, predstavlja odgovor nasprotne stranke in hkrati tudi oceno, da zahteva ni utemeljena.
Razlikovanje med kršitelji, ki v zahtevi za sodno varstvo navedejo vse dejanske vidike obravnavane zadeve, in kršitelji, ki tega ne storijo, ker jim ni znano, kaj bo v opisu dejanskega stanja navedel prekrškovni organ, z vidika 22. člena Ustave ni utemeljeno.
ZP-1 člen 90, 114, 114/4, 155, 155/1-6. URS člen 22, 29.
dokazovanje - bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz - enako varstvo pravic - pravice obrambe - možnost izjave o prekršku - navzočnost obdolženca - pravica do sojenja v navzočnosti - pravice obdolženca
Če obdolženec ni mogel uveljaviti svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, se obsodilna sodba ne sme izključno ali v odločilni meri opreti na njihove izjave.
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 1, 3, 15, 16. Sodni red člen 50.
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - povrnitev škode - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države za ravnanje sodnika - odgovornost države za sistemske napake - sodni zaostanek - dolgotrajnost postopka zaradi reševanja vzorčnega primera
Odgovornost države za sistemsko pogojene sodne zaostanke je treba ločiti od njene odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo s protipravnim ravnanjem povzroči njen organ v zvezi z opravljanjem službe.
Dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem pravice do sojenja v razumnem roku se nanašajo (tudi) na sodnika. Samo po sebi se sicer razume, da ni mogoče pričakovati takojšnje odločitve in da se presoja o času, ki je v posameznem primeru »ustrezen,« ne ravna zgolj po interesih predlagatelja in drugih prizadetih udeležencih postopka. Upoštevati je namreč treba tudi zahtevo po zakonito izvedenem postopku, ki šele omogoča izrek pravilne sodne odločbe.
Sodnik je odgovoren za odločanje v ustreznem času in za odločanje o zahtevanih razumnih pospešitvah. Vendar pa se v primeru, ko se presoja o protipravnem ravnanju sodnika zaradi kršitve te dolžnosti kot podlagi za odškodninsko odgovornost iz 26. člena Ustave, upoštevajo razmere, v katerih se sodniška služba izvaja. Za presojo o protipravnosti sodnikovega ravnanja je namreč odločilno, ali se je sodnik v dani situaciji pregrešil zoper profesionalne standarde, ki veljajo za opravljanje sodniške službe.
Odgovor na vprašanje, katera procesna dejanja so potrebna in smotrna v posameznih konkretnih zadevah, je prepuščen sodniku. Kriterij za presojo o profesionalnem standardu sodnikovega ravnanja pa je odgovor na vprašanje, ali je mogoče konkretno odločitev zagovarjati kot sprejemljivo v danih okoliščinah.
Revizijsko sodišče je ob presoji očitka o opustitvi obravnave zadev upoštevalo, da je v načelu sprejemljivo, da sodnik čaka na odločitev v vzorčnem primeru.
ZPP člen 78, 78/2, 80, 105, 105/1, 105/2. ZUS člen 22, 22/1, 31, 31/1. ZTFI člen 506, 506/2.
zavrženje tožbe - sestavine tožbe - zakoniti zastopnik pravne osebe - opredelitev zakonitega zastopnika v tožbi
Tožeča stranka v tožbi ni navedla imena svojega zakonitega zastopnika (niti imena podpisnika tožbe). Tožeča stranka na poziv sodišča z vlogo pomanjkljivosti ni odpravila, zato je sodišče njeno tožbo zavrglo.
ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
VS4001674
URS člen 33, 74. ZTFI člen 506, 506/2. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZPre-1 člen 64, 64/3-2.
prevzemi – uresničitev glasovalnih pravic v ciljni družbi - začasna odredba - odložitvena in ureditvena začasna odredba – hipotetična dejansko stanje – težko popravljiva škoda – dokazljiva škoda - test sorazmernosti – pokrivanje začasne odredbe z odločitvijo o glavni stvari – pravica do zasebne lastnine – pravica do podjetništva - konkurenca ustavnih pravic
Pri sklicevanju na škodo, ki bi brez udeležbe tožnic lahko nastala na skupščinah, ki bi bile morebiti sklicane v času trajanja tega postopka, ne gre za konkretne in dejansko grozeče posledice izpodbijane odločbe, ki bi bile zaradi zapoznelega sodnega varstva (čakanja s posegom v razmerje do konca postopka) težko popravljive, temveč gre za neupoštevna hipotetična dejanska stanja.
Pogoja težko popravljive škode ni mogoče enačiti s težko dokazljivo škodo.
V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici ('Pravica do zasebne lastnine' iz 33. člena Ustave in 'Pravica do podjetništva' iz 74. člena Ustave), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovednim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 sorazmeren, saj je prepoved glasovanja (to je uresničevanja vseh glasovalnih pravic) nujna za dosego legitimnih (stvarno upravičenih) ciljev (varstva pravic drugih oziroma javne koristi, ki se kaže tudi v prepovedi nelojalne konkurence in dejanj, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco), ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1, zaradi varstva pomembnejše pravice (ki se po ZPre-1 kaže v varstvu investitorjev na trgu vrednostnih papirjev in zaščiti manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posegla v pravico tožnic.
Sodišče sme izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi pozneje ob sodbi, s katero bi sodišče morebiti zahtevek zavrnilo, mogoče za toženko vzpostaviti prejšnje stanje. Takšna začasna odredba pa ni mogoča, če bi toženki nalagala opustitev nečesa (izdaje prepovedne odločbe z izrekom korporacijskopravne sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi), česar pozneje (po morebitnem prenehanju začasne odredbe) več ne bi mogla storiti.
URS člen 14, 23, 23/1, 161, 161/1. ZPP člen 2, 2/2, 45, 108, 108/2, 180, 180/1, 370, 370/1-2. ZUst člen 44. EKČP člen 6.
nepopolna vloga - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje tožbe - odločba Ustavnega sodišča - odprava pomanjkljivosti - učinki razveljavitve zakona - tožba, ki jo vloži odvetnik - razveljavitev dela procesnega zakona - protiustavnost določb ZPP
Za obravnavani primer velja, da pravnomočnost odločitve o zavrženju tožbe glede na določbo 44. člena ZUst ni nikakršna ovira za upoštevanje poznejše razveljavitve že ves čas tega postopka ustavnoskladno sporne zakonske določbe, saj s sklepom, izdanim v tem postopku še pred nastopom litispendence, ni bilo o nobenem „razmerju“ - tudi ne o procesnopravnem razmerju, ki še sploh ni nastalo – pravnomočno odločeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VS4001675
ZPP člen 105a, 105A/3, 180, 180/4. URS člen 15, 22, 23, 25, 156, 158. ZST člen 8.
pravica do pravnega sredstva - prekinitev postopka - dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - uresničevanje človekove pravice - protiustavnost zakona - postopek pred Ustavnim sodiščem
S sklicevanjem na prvi odstavek 15. člena Ustave ni mogoče odločiti v nasprotju z veljavnim zakonom – sodnik je pri odločanju vezan na ustavo in zakon.
Sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Do dvoma v ustavno skladnost zakona lahko pride sodišče samo, na protiustavnost zakonske podlage pa lahko sodišče opozori tudi stranka. V takšnem primeru mora sodišče resne in ustrezno obrazložene navedbe stranke glede domnevne protiustavnosti zakona, ki predstavlja pravno podlago za odločitev v zadevi, vzeti na znanje in pretehtati njihovo utemeljenost.
Zaostritev procesne discipline in razbremenitev sodišča nepotrebnega administriranja delujeta v smeri zagotavljanja sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Ureditvi, ki plačilo takse določa kot procesno predpostavko za vložitev pritožbe, ni mogoče odrekati razumnosti – kar je za dopustnost določitve načina uresničevanja pravice do pravnega sredstva dovolj.
pripor - podaljšanje pripora - predlog za podaljšanje pripora - obrazložitev predloga - pravice obrambe - pravica do izjave - enako varstvo pravic
Tožilčevo sklicevanje na pravnomočne odločbe o odreditvi in podaljšanju pripora ter navedba, da se razlogi, ki so bili podani ob odreditvi pripora, niso v ničemer spremenili, ne izpolnjuje vsebinskih pogojev obrazložitve predloga za podaljšanje pripora.
Ustava RS člen 22, 25, 134. Poslovnik Državnega zbora člen 212. ZUS-1 člen 2, 3, 4.
sodnikova imuniteta – ustavna pravica – ni osebna pravica – ni človekova pravica – privilegij – pritožba zoper odločitev državnega zbora
Namen določbe 134. člena URS o imuniteti sodnika, ki zajema tako prepoved pripora kot prepoved začetka kazenskega postopka brez dovoljenja Državnega zbora, ni v tem, da bi varovala sodnika kot posameznika, ampak je njen namen enak kot pri poslanski imuniteti, to je preprečiti morebitno oviranje dela sodstva v razmerju do državnih organov in drugih dveh vej oblasti.
Imuniteta ni osebna sodnikova pravica in ne človekova pravica.
ZKP člen 136, 201, 202, 371, 371/1-5. URS člen 134, 134/2. ZSS člen 99. Poslovnik Državnega zbora člen 205, 206, 208, 212, 214.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – procesne predpostavke – dovoljenje državnega organa za pregon – zahteva za pridobitev dovoljenja – pristojnost za vložitev – imuniteta sodnika - postopek v zvezi z imuniteto – dovoljenje državnega zbora – pristojnost mandatno-volilne komisije – odreditev pripora
Državni tožilec je pristojen za vložitev zahteve za pridobitev dovoljenja Državnega zbora za odreditev pripora in začetek kazenskega postopka zoper sodnika.
pravica do zasebnosti - dokazovanje - nedovoljen dokaz - nezakonito pridobljen dokaz - prisluhi - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - povzemanje ugotovitev iz v kazenskem postopku izločenega izvedenskega mnenja
Tudi v civilnem postopku praviloma ne smejo biti uporabljeni dokazi, ki so bil pridobljeni nezakonito (konkretno z nedovoljenim prisluškovanjem telefonskim pogovorom).
Ni utemeljen revizijski očitek, da uporaba (povzemanje) ugotovitev iz izvedenskega mnenja, izdelanega za potrebe kazenskega postopka, v pravdnem postopku pomeni kršitev revidentovih ustavnih pravic. Iz izvedenskih mnenj, izdelanih za potrebe kazenskega in (naknadno) za potrebe pravdnega postopka, namreč izhaja, da je izvedenec obakrat dobil nalogo, da na podlagi dokumentacije v spisu in dokumentacije pri toženi stranki poda mnenje o primanjkljajih mesa, ugotovljenih pri toženi stranki. Ker sta bili nalogi v obeh postopkih enaki in ker je bila predmet pregleda ista dokumentacija, je bilo po naravi zadeve v obeh postopkih logično pričakovati enaka odgovora na postavljeno vprašanje.
PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VS2005554
ZP-1 člen 21, 26, 58, 59, 107. URS člen 14, 22.
zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - opomin - splošna pravila za odmero sankcije - kršitev materialnih določb zakona - združitev postopka
Ustavno načelo enakega sodnega varstva pravic ne more biti podlaga za morebitno vzpostavitev enakosti v nepravu.
URS člen 26. ZOR člen 154, 172. CZ člen 43. ZUP člen 149.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države za delo upravnega organa – zaseg vozila – oprostitev v kazenskem postopku – odvzem vozila v carinskem postopku – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – vezanost upravnega organa na oprostilno kazensko sodbo
Odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ pri opravljanju svojih funkcij je predvidena v 172. členu ZOR. V obravnavanem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bil zaseg tožnikovega vozila zakonit, prav tako tudi celoten carinski oziroma upravni postopek z odvzemom vozila.Zakonito postopanje organov pa ne more biti protipraven poseg v človekovo pravico.
Ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožeče stranke pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo. Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je zato treba uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0013649
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. URS člen 26.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - odškodninska odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – povrnitev škode zaradi odločitve Ustavnega sodišča – razveljavitev člena 1060 OZ – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnik ni verjetno izkazal, da bi se okoliščine v obravnavanem primeru pomembno razlikovale od primerov, v katerih je vrhovno sodišče že izoblikovalo stališče o tem, kakšne okoliščine morajo biti izkazane, da ravnanje državnega organa ali drugega nosilca javnih pooblastil doseže pravni standard protipravnega ravnanja.
URS člen 156. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/3, 367. č.
zahteva za oceno skladnosti – zavrnitev predloga stranke - razlogi zavrnitve – brezplačna pravna pomoč – dovoljenost revizije - postulacija
V skladu s 156. členom Ustave RS lahko sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in začne postopek pred ustavnim sodiščem. V zvezi s takšno odločitvijo sodišče ni niti postopkovno niti vsebinsko vezano na predlog strank v postopku, temveč gre izključno za njegovo presojo o tem, ali je zahtevo po 156. členu Ustave RS treba vložiti. V obravnavni zadevi Vrhovno sodišče meni, da razlogi za vložitev predlagane zahteve niso podani. O ustavni skladnosti prvega odstavka 22. člena ZUS-1 je namreč Ustavno sodišče že odločilo z odločbo U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008. Razlogi, navedeni v tej odločbi pa kažejo, da tudi določbe 86. člena ZPP niso v neskladju z Ustavno RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS0013514
URS 26. ZOR 172, 376, 388. ZUS 63. ZPP 184.
povrnitev škode - odgovornost države za delo državnega organa - davčna zakonodaja - odmera previsokega davka - nejasni pravni predpisi - objektivna odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - premoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - sprememba tožbe
Nejasnost davčnih predpisov ter temu sledeče navodilo Ministrstva za finance s posledično odmero prometnega davka davčnemu zavezancu po previsoki stopnji – kar je končno ugotovljeno s sodbo Vrhovnega sodišča – izključuje protipravnost ravnanja davčnega organa za škodo, ki je davčnemu zavezancu nastala zaradi neutemeljeno izterjanega prometnega davka.