POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2005391
ZKP člen 416, 420. ZKP-G člen 20. ZKP-I člen 88. Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK 1945) člen 28. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (ZZPIZ).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - čas vložitve - spremembe ZKP - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - poročilo odbora - pravno sredstvo zoper priglasitev (poročilo) okrajnega ljudskega odbora - obnova postopka - ugotovitev neskladja s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času uveljavitve priznavali civilizirani narodi - razveljavitev predpisa - načelo zakonitosti - pravna jamstva v kazenskem postopku - kršitev kazenskega zakona - zaplemba premoženja
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena le zoper odločbo sodišča o zaplembi premoženja, ni dopustna.
Priglasitev okrajnega ljudskega odbora (pravni temelj odločbe sodišča) je v primerih, ko ta po vsebini nadomešča kazensko sodbo, mogoče izpodbijati (tudi) z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Novela ZKP-I možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ne omejuje (več) s taksativno naštetimi predpisi oziroma kaznivimi dejanji.
URS člen 26. ZOR člen 360, 360/1. ZPP člen 339, 339/2-8.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države - izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - zastaranje odškodninske terjatve
Sodišče druge stopnje je na podlagi navedenih trditev tožnika ocenilo tudi, da je tožniku tako premoženjska kot nepremoženjska začela nastajati z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in se je ustalila v nekaj letih, najkasneje do leta 1999, ko je bila izdana tudi Ustavna odločba št. U-I-284/1994. Navedeno odločbo je sodišče druge stopnje v svoji obrazložitvi izpostavilo le zato, ker je poudarilo, da so oškodovanci, ne glede na okoliščine posamičnega primera, najkasneje takrat izvedeli za obstoj okoliščin, pod katerimi je v odškodninskem pravu lahko podana odgovornost za povračilo škode. Iz obrazložitve sodišča druge stopnje izhaja, da po oceni sodišča za odločitev o zastaranju tožnikovih odškodninskih zahtevkov izdaja navedene ustavne odločbe ni ključnega pomena, zato tudi ni utemeljen očitek, da je sodišče druge stopnje z upoštevanjem pritožbene novote poseglo v tožnikovo pravico do izjave in tako zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pravilna je ocena sodišča druge stopnje, da tožnikova nepremoženjska škoda predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja. Zato je pravilen sklep, da je bila njegova bodoča nepremoženjska škoda predvidljiva in pričakovana. Na začetek teka zastaralnega roka namreč ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Drugačna razlaga bi izigrala institut zastaranja, saj bi pomenila, da lahko oškodovanec kadarkoli uveljavlja odškodnino za vsako leto nastajajočo škodo ne glede na začetek njenega nastajanja.
Odškodninska terjatev za škodo zaradi izgube ali zmanjšanja osebnega dohodka ne spada med občasne terjatve, ki zastarajo ob dospelosti vsake posamezne dajatve, pač pa zastaranje za te terjatve teče od dne, ko se je izvedelo za škodo in za povzročitelja.
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZDen člen 58. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 218, 218/2.
odgovornost države za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - pravica do upravnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja - premoženjska škoda - trajanje denacionalizacijskega postopka - instrukcijski roki - protipravnost - pravica do izjavljanja - neposredna uporaba določb EKČP in sodne prakse ESČP
Z očitkom o dolgotrajnosti postopka pred upravnim organom ni mogoče utemeljiti kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena ustave. Ta kršitev je namreč lahko zagrešena le v sodnem postopku, ne pa v upravnem postopku, kjer poznamo za primere predolgega odločanja o upravni stvari t. i. molk upravnega organa.
Zgolj prekoračitev instrukcijskega roka iz 58. člena ZDen sama po sebi pa ne predstavlja tiste protipravnosti ravnanja državnih organov, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost toženke po 26. členu ustave.
Ključno za odločitev v obravnavani zadevi je, da tožnik ne zatrjuje niti tega, da bi bil s tožencem v obligacijskem razmerju, na podlagi katerega bi mu bil ta dolžan izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, niti kakšnega od odstopov od načela relativnosti pogodbenih razmerij.
ZPP člen 86, 86/3, 95, 95/2, 98, 98/1, 98/2, 98/4, 374, 374/1. URS člen 25.
dovoljenost revizije - pravica do pravnega sredstva - izredno pravno sredstvo - pooblastilo odvetniku za vložitev revizije - pojem novega pooblastila - datum na pooblastilu
Obveznost predložitve novega pooblastila za revizijo pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je stranki nastala pavica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva. Datum na pooblastilu je zato pomemben.
URS člen 19, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 66, 67, 67/1, 67/3. ZNP člen 31, 31/3, 37.
postopek napotitve na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pristojnost - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi
Ker sodišče ne more odreči odločitve o zadevi, za katero je pristojno, mora odločiti, četudi instrukcijski rok že poteče, potek roka pa na vsebinsko odločitev ne more (ne sme) vplivati. Sodišče torej zaradi poteka roka ne sme in ne more odločiti drugače, kot bi sicer; če odloči drugače, odloči materialnopravno zmotno.
Ob presoji utemeljenosti sprejema osebe na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je treba obnašanje zadržane osebe presojati celovito v določenem (daljšem) časovnem obdobju, saj bi zgolj posamično, izolirano dejanje lahko narekovalo druge ukrepe.
ZP-1 člen 59, 59/3, 63, 63/7, 167, 167/2. URS člen 23, 25.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - pravica do sodnega varstva – pravica do pravnega sredstva – presoja pritožbenih navedb – obrazložitev
Pravici do pravnega sredstva odgovarja dolžnost sodišča, ki o njem odloča, da vlogo vsebinsko obravnava ter da se opredeli do tistih navedb, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, treba izpodbijano odločbo spremeniti ali razveljaviti.
LOKALNA SAMOUPRAVA - VOLITVE - ČLOVEKOVE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS1012783
URS člen 3, 43, 44.
varstvo ustavnih pravic – prekinitev postopka volilnih opravil
S prekinitvijo postopka volilnih opravil za volitve v organe lokalnih skupnosti do odločitve o referendumskem vprašanju o volilnem sistemu ni poseženo v ustavni pravici oz. 43. oz. 44. člen Ustave RS.
pravica do povrnitve škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države - zaseg vozila med kazenskim postopkom - nesorazmerno dolgo trajanje zasega trajanje kazenskega postopka - izguba vrednosti vozila - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ pri opravljanju svojih funkcij je predvidena v 172. členu ZOR. Za nastanek odškodninske obveznosti oziroma terjatve pa morajo biti sočasno izpolnjene vse štiri predpostavke: nedopustno ravnanje, vzročna zveza med tem ravnanjem in nastalo škodo, odgovornost tožene stranke in nastanek premoženjske ali nepremoženjske škode. V obravnavanem primeru sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da uvedba določenega postopka zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ki je predviden z zakonom, ne more biti protipraven poseg v človekovo pravico. V tem postopku je predviden tudi zaseg avtomobila, ki pa je bil po končanem postopku vrnjen tožniku. Zato sam zaseg avtomobila ni bil nedopusten, kake druge nezakonitosti pa tožnik v tožbi ni zatrjeval.
pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - pritožba v roku za napoved pritožbe
Če sodišče ni upoštevalo obdolženčeve laične vloge, naslovljene „pritožba“ kot pritožbo, temveč le kot napoved pritožbe, je bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
ZP-1-UPB3 člen 59, 59/3, 106, 136, 156, 156-3. URS člen 31, 158.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - zahteva za sodno varstvo
Sodišče je z izpodbijano sodbo, s katero je odločilo o zahtevah za sodno varstvo, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, kršilo 31. in 158. člen Ustave ter 3. točko prvega odstavka 156. člena ZP-1.
ZP-1 člen 55, 62, 62-2, 65. URS člen 22, 29, 29-3.
zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - opis dejanskega stanja - opis prekrška
Če storilcu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o očitanem prekršku, je podana bistvena kršitev določb postopka po 2. alineji 62. člena ZP-1.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/2, 155, 155/1-3. ZUP člen 93. ZPPreb člen 9a. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb postopka - pravica do zaslišanja - pravice obrambe - enako varstvo pravic - možnost izjave o prekršku - smiselna uporaba ZUP - vročanje - vročanje v zavod za prestajanje kazni - prijava in odjava v zavodu
Dejstvo, da država nima urejenih evidenc (CRP), ne more biti v škodo posamezniku pri uresničevanju z ustavo in zakonom zajamčenih pravic.
ZKP člen 87, 87/2, 87/3, 202, 202/4, 307, 307/2. URS člen 20, 25.
pripor - pritožba zoper sklep o odreditvi pripora - roki - rok za vložitev pritožbe - iztek roka - pravica do pravnega sredstva - sprejemanje pošiljk pri sodišču - rok, določen v urah
Izjema, da velja dan priporočeno po pošti poslane izjave za dan izročitve sodišču, velja le za roke, določene v dnevih, ne pa tudi za roke, določene v urah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS4001494
ZIZ člen 10, 15, 55, 55/1-11, 59. ZPP člen 339, 384, 384/3. URS člen 14, 22, 23, 25, 156, 158.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - prekinitev postopka - enakost pred zakonom - dvom v ustavnost določbe ZIZ
Pri presoji, koliko prostora za smiselno uporabo ZPP pušča določba prvega odstavka 10. člena ZIZ, je treba biti pozoren na to, da ZIZ pravnega sredstva revizije ne pozna. Zato smiselna uporaba določb ZPP glede dovoljenosti revizije zoper sklep sodišča druge stopnje v postopkih izvršbe in zavarovanja ne pride v poštev. Trditev, da je pritožbeno sodišče med postopkom uporabilo protiustavno procesno zakonsko določbo, vsebinsko pomeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka. Vrhovo sodišče ne vidi ustavne spornosti določb 10. člena ZIZ, ki v postopkih izvršbe in zavarovanja izključuje revizijo.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine - obrazložitev odločbe - pravica do pravnega sredstva
Zunajobravnavni senat okrožnega sodišča lahko ob reševanju pritožbe obdolženca oziroma njegove obrambe zgolj dodatno argumentira v sklepu o odreditvi pripora že ugotovljeno okoliščino objektivne oziroma subjektivne narave, ki utrdi pravilen sklep preiskovalnega sodnika, da je pri obdolžencu podana nevarnost, da bo ponavljal kazniva dejanja, ne sme pa dodajati ali nadomeščati manjkajočih objektivnih ali subjektivnih okoliščin v primeru, da le-teh sklep preiskovalnega sodnika sploh ne vsebuje.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2005262
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/1, 22/2, 22/3. URS člen 14.
sprememba sodne prakse - načelo enakosti - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja
Vrhovno sodišče spreminja dosedanjo prakso: imetniku vozniškega dovoljenja je mogoče izreči kazenske točke v cestnem prometu tudi, če je prekršek storil s kategorijo vozila, za katero v času storitve ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja.
Ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožnice pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo. Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je zato treba uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres.
URS člen 155, 155/1. ZOZP člen 7, 7/6. ZOZP-A člen 9, 9/5.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - regres zavarovalnice – omejitev višine regresa - časovna veljavnost ZOZP-A – prehodne določbe - prepoved povratne veljave zakona (prepoved retroaktivne uporabe zakona) – načelo varstva zaupanja v pravo - konkurenca ustavnih pravic – varstvo zavarovancev v javnem interesu
Uporaba novele ZOZP-A, čeprav je bila zavarovalna pogodba sklenjena pred njeno uveljavitvijo, ni v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti iz prvega odstavka 155. člena Ustave.
V primeru kolizije med načelom varstva zaupanja v pravo in drugimi ustavnimi dobrinami je treba presoditi, kateri izmed njih je treba v posameznem primeru dati prednost. Pri takšnem tehtanju je na eni strani pomembno, ali so bile spremembe na določenem pravnem področju relativno predvidljive in kakšna sta teža spremembe in pomen obstoječega pravnega položaja za zavezanca. Na drugi strani pa je pomemben javni interes po uveljavitvi drugačne ureditve od obstoječe.
V sistemu prostega opravljanja storitev, ki velja na področju obveznega zavarovanja v prometu, je zakonodajalec višino regresa omejil z namenom varstva šibkejše pogodbene stranke - zavarovanca. Regresiranje odškodnine, pa četudi je nastala katastrofalna škoda, namreč ne sme imeti za posledico finančnega zloma zavarovanca.