bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica do izjave – podaljšanje pripora – postopek s pritožbo – predlog državnega tožilca – možnost izjave v postopku
Od narave in vsebine procesnega gradiva, s katerim stranka ni bila seznanjena, je odvisno, ali je bila s tem okrnjena tudi njena možnost vsebinskega obravnavanja kakega dejanskega ali pravnega vprašanja pred sodiščem.
tožba na izpraznitev stanovanja - nasprotna tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - razlaga SZ - ustavnoskladna razlaga zakona
Toženec kot sin imetnika stanovanjske pravice nima pravice zahtevati sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino. Ugoditev njegovemu nasprotnemu tožbenemu zahtevku bi zato temeljila na razlagi 56. in 150. člena SZ, za katero je revizijsko sodišče že ocenilo, da ni v skladu z URS, temu pa je kasneje pritrdilo tudi Ustavno sodišče RS. To pa pomeni, da je izpolnjen tudi pogoj iz 58. člena SZ za ugoditev izpraznitvenemu zahtevku tožnikov proti tožencu.
varstvo ustavne pravice – pravica do popravka po določbah Zakona o medijih – upravni spor
Kadar stranka ob kršitvi oziroma onemogočitvi izvršitve ustavne pravice do popravka, nima drugega učinkovitega sodnega varstva, je upravni spor po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 dopusten.
Če kljub posebnemu pozivu sodišča stranka ne predloži vse dokumentacije, potrebne za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče predlog kot neutemeljen zavrne.
bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen dokaz – pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do sojenja v navzočnosti
Izpovedba priče, ki jo je sodišče zaslišalo v nenavzočnosti obdolženca in brez njegove vednosti, ne more biti dokaz, na katerega bi se smela v odločilni meri opreti sodba o prekršku.
zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - opis dejanskega stanja – opis prekrška
Če storilcu prekrška ni bilo omogočeno, da zavzame stališče tako glede pravnih kot tudi glede dejanskih vprašanj prekrška niti pred prekrškovnim organom (prekršek in okoliščine v zvezi z njim mu niso bile predočene na kraju dejanja) niti pred sodiščem (ki storilca ni seznanilo z opisom dejanskega stanja), so bila kršena osnovna jamstva poštenega sodnega postopka.
izločitev - skrajšani postopek - obvestilo o seji pritožbenega senata - pravica do nepristranskega sodišča - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Če obramba zaradi možnosti vložitve zahteve za izločitev predlaga, da se pritožbena seja opravi v navzočnosti strank, mora sodišče druge stopnje presoditi utemeljenost predloga in tudi možnosti obrambe, da izve za poimensko sestavo senata (ob upoštevanju določb 1. in 3. alinee 18. člena Sodnega reda).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0012278
URS 26. ZOR 154, 158, 172.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - protipravnost - uničenje nasada industrijske konoplje po odredbi preiskovalnega sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - ugotovitev protiustavnosti določb podzakonskega akta - obstoj prekrška - učinki razveljavitve - višina odškodnine - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - prekluzija
Ob obstoju pravne regulative, ki loči industrijsko in indijsko konopljo, se državni organi ne morejo sklicevati na zmotno mnenje, da je bilo prepovedano gojenje vsake vrste konoplje. Ker so prej citirani predpisi dovoljevali gojenje industrijske konoplje, se državni organi, ki so skupno delovali pri uničenju nasada, ne morejo sklicevati na zmotno razlago pravne norme. V tem obsegu je sicer res, da zmotne razlage pravne norme še ni mogoče šteti za protipravno ravnanje, vendar konkretne dejanske okoliščine v tem primeru take pravne razlage ne dopuščajo. Poročilo kriminalistično-tehničnega laboratorija, da zasežena konoplja vsebuje THC, še ne daje podlage za ugotovitev, da gre za prepovedano vrsto, saj vsaka konoplja vsebuje navedeno substanco, od tega pa vrsta, ki jo je gojil tožnik, v tako nizkem odstotku, da jo je mogoče uporabiti le v industrijske namene.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - izvedenstvo - nepristranskost - subjektivni element - objektivni element - izločitev izvedenca - izvedenec Centra za forenzične preiskave (CFP) - privilegij zoper samoobtožbo - klic na operativno komunikacijski center (OKC) - rok za zahtevo - privilegirana priča - zbiranje in zavarovanje dokazov - strokovno mnenje CFP - postavitev drugega izvedenca - uvedba preiskave - seznanitev s procesnim gradivom - enako varstvo pravic - domneva nedolžnosti - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - presoja navedb pritožbe
Izjave, dane ob klicu na operativno komunikacijski center (OKC), nimajo statusa uradnega zaznamka o zbranih obvestilih s strani obdolženca, glede katerega velja, da se iz spisa izloči, če je bila izjava dana policiji pred poukom po četrtem odstavku 148. členu ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0012006
ZPP člen 8, 217, 257, 285, 339, 339/2-8, 339/2-14, 347, 350, 354. URS člen 22, 25.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga – pravica do enakega varstva pravic – odškodninska odgovornost občine - podlage odškodninske odgovornosti – kategorizacija cest
Sodišče prve stopnje ogleda kraja ni opravilo, svoje odločitve o tem pa ni obrazložilo, vendar pa je pritožbeno sodišče v svojih razlogih ustrezno pojasnilo, zakaj izvedba predlaganega dokaza za odločitev sodišča ni bila bistvena. Pritožbeno sodišče je tako utemeljilo zavrnitev dokaznega predloga in s svojimi razlogi zadostilo zahtevam, ki v zvezi z jamstvi strank v dokaznem postopku za sodišča izhajajo iz 22. člena URS.
ZKP člen 150, 371, 371/1-8, 420, 420/2, 424, 424/1. ZTel-1 člen 128, 130, 131. URS člen 37.
bistve ne kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - svoboda komuniciranja - nadzor telekomunikacijskega prometa - prometni podatki - podatki o klicih po baznih postajah – kršitev kazenskega zakona – opis kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji
Poseg v posameznikovo svobodo komuniciranja je dovoljen, če je poseg določen v zakonu, če ga s svojo odločbo dovoli sodišče, če je čas izvajanja posega določno časovno omejen in če je poseg nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.
ZPP člen 1, 18. ZDru člen 7, 7/1. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
sodna pristojnost - pravica do sodnega varstva - društvo - civilni spor - kršitev pravice člana društva
Statut društva (ali njegova pravila) je sicer res avtonomni akt, ker ga člani prostovoljno sprejmejo in se mu s tem v nekem smislu podredijo, vendar je hkrati je tudi zasebnopravni akt. Kršitev pravice člana društva, ki naj bi bila v konkretnem primeru v tem, da so tožniku prenehale vse funkcije in so mu bila odvzeta vsa pooblastila v organih tožene stranke, zato nujno pomeni kršitev civilne pravice.
URS člen 33, 35, 36, 67.ZOR člen 47, 103/1, 105/1.
pogodba o razdružitvi solastnega premoženja - ničnost pogodbenih določil - delna ničnost - poseg v pravice zasebnosti - omejitve glede bivanja v stanovanju
Pogodbena določba, da tožnica ne bo dovolila v svojem stanovanju (s pogodbo o razdružitvi pridobljenem realnem delu hiše) stalne naselitve nobenemu moškemu, nedopustno posega v njene s 35. členom URS zagotovljene pravice zasebnosti, in je zato nična.
pravica države do odgovora na informacijo v TV mediju - kritika dela državnih organov - konkurenca pravice do odgovora in pravico do svobode izražanja
Zaradi vloge, ki jo imajo v družbi, so državni organi podvrženi strogi presoji svojega delovanja in so zato dolžni trpeti višjo stopnjo kritike in ostra, neprizanesljiva, včasih pretirana mnenja, izražena v neredko polemičnih razpravah v javnosti. Objava odgovora bo v takih primerih mogoča, kadar bo šlo za informacijo o kakšni javni zadevi (ali odgovor nanjo), ki je za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranski predstavitvi vsebine, pretehta nad svobodo izražanja oziroma upravičuje poseg države vanjo.
ZP-1 člen 55, 55/5, 67, 67/1-3, 155, 155/1-6.URS člen 29, 29/1-4.
bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - privilegij zoper samoobtožbo - postopek pred prekrškovnim organom - redni sodni postopek
Uradni zaznamek o izjavi osumljenca, ki jo je dal policiji na kraju storitve prekrška, preden je bil poučen o svoji ustavni pravici do molka oziroma do privilegija zoper samoobtožbo, ne more biti dokaz, na katerega bi se smela opreti sodba o prekršku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2004641
ZKP člen 371, 371/1-8.URS člen 35.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - varstvo zasebnosti - komunikacijska zasebnost - pravica do lastnega glasu - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega - snemanje izjave
Poseg v zasebnost s "tajnim" snemanjem je izjemoma lahko dopusten, če obstajajo posebej utemeljene okoliščine, zaradi katerih ima izvedba takšnega dokaza v kazenskem postopku poseben pomen za izvrševanje neke druge pravice, ki jo varuje Ustava: v konkretnem primeru pravice do osebnega dostojanstva oziroma pravice do časti in dobrega imena zasebnega tožilca.
ZUS-1 člen 4, 32, 36, 36/2, 36/4, 36/6, 76, 82. ZPomK člen 27, 27/2, 55.
sodno varstvo - subsidiarno sodno varstvo - pravni interes - začasna odredba - predpostavke za začasno odredbo
Če ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v drugem postopku, mu sodno varstvo ni zagotovljeno tudi v upravnem sporu. Če izpodbijani akt ne posega v pravice oziroma na zakon oprte koristi, se tožba zavrže. Če se tožba zavrže, se posledično zavrže tudi predlog za izdajo začasne odredbe.
azil - omejitev gibanja - neugotovljena istovetnost - sum zavajanja in zlorabe postopka - sum lažne predstavitve razlogov splošna neverodostojnost - status prosilca za azil - kršitev ustavnih pravic - ustna odločba - napotitev na pravdo
Splošen namen ukrepa omejitve gibanja je preventivne narave, da se prepreči nastop določenih neželenih posledic, in to npr. konkretno v 3. in 4. alinei prvega odstavka 51. člena ZMZ (zaradi razlogov ogrožanja življenja drugih ali premoženja ali preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni) oziroma druge nedoločene nezaželene posledice posredno izhajajo iz same ugotovitve določenih dejanskih stanj iz 1. in 2. alinee (neugotovljena istovetnost in sum zavajanja in zlorabe postopka). Za osebo, za katero se ne ve, kdo pravzaprav je, ali pa je podan sum, da zavaja in zlorablja postopek, še zlasti pa, če sta podana oba navedena pogoja, načeloma že iz narave teh dejstev in iz izrecne določenosti teh dejstev, kot podlage za izrek navedenega ukrepa, izhaja splošni preventivni namen tega ukrepa, to je, da se preprečijo morebitna sicer v naprej nedoločljiva ravnanja in neželene posledice, ki niso v javnem interesu.
Ker je sodno varstvo zaradi neizdaje ali prepozne izdaje pisnega sklepa o omejitvi gibanja zagotovljeno v "rednem" upravnem sporu (zoper izdani akt - 2. člen oziroma zaradi molka organa - tretji odstavek 5. člena ZUS-1), v isti zadevi ni dopustno uveljavljati tudi upravnega spora zaradi kršitve ustavne pravice, saj je tak spor dopusten le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1).
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001262
URS člen 33, 74.ZTFI člen 475, 475/1, 475/2, 476, 476/2, 476/3, 476/4, 552, 552/3. ZTFI-A člen 17, 17/1, 17/2.ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/3.ZUS-1 člen 27, 27/3.ZUP člen 237, 237/2-6.
poseg Agencije v pravico do zasebne lastnine in v pravico do podjetništva - prevzem družbe - prepoved uveljavljanja glasovalnih pravic prevzemnika v ciljni družbi - sestava senata Agencije za trg vrednostnih papirjev - nezdružljivost funkcije člana sveta Agencije in člana organa nadzora izdajatelja, s finančnimi instrumenti katerega se trguje na borznem trgu - bistvena kršitev določb upravnega postopka
V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici (pravica do zasebne lastnine in pravica do podjetništva), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovedanim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, ki določa, da Agencija po uradni dolžnosti z odločbo prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbi uresničitev glasovalnih pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika (iz 63. člena ZPre-1), sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih ciljev, ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1 zaradi varstva pomembnejše pravice (varstvo investitorjev na trgu vrednostnih papirjev, zaščita manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posega v pravico tožnic s tem, ko je izvrševala svojo pravico, saj je bila njena pravica pravno varovana. Temeljila je na prvem odstavku 63. člena ZPre-1 ("mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika") ter tretjem odstavku 64. člena ZPre-1 ("ugotovitvenem in prepovednem zahtevku"). Osnovni prevzemni institut ZPre-1 je namreč obvezna ponudba za prevzem, če velikost kontrolnega deleža preseže z zakonom določen prag.
Član sveta Agencije svoje funkcije v svetu ne more opravljati, če je njegova funkcija naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) postala nezdružljiva s funkcijo člana nadzornega sveta izdajatelja, s čigar delnicami se je naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) začelo trgovati na Ljubljanski borzi. In to ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 17. člena ZTFI-A.