INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1010709
URS člen 23, 120, 120/3, 157, 157/1, 157/2.ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 18, 31, 31/1.ZUP člen 2.ZVOP-1 člen 55.ZPlaP člen 71, 71/1, 71/3.ZSReg člen 43, 43/1, 48c, 48c/1.ZJA člen 2, 32.
varstvo osebnih podatkov - predpostavke za sodno varstvo v upravnem sporu - stranka v upravnem sporu - nosilec javnih pooblastil (javna agencija) kot stranka - varstvo javnega interesa v upravnem sporu
V upravnem sporu sodno varstvo v zvezi z izvrševanjem upravnih nalog državnih organov in nosilcev javnih pooblastil pri opravljanju oziroma izvrševanju njihovih upravnih nalog ni zagotovljeno niti po določbah URS niti ZUS-1 niti po drugem zakonu.
uveljavljanje kršitev ustavnih pravic - pravica do popravka - svoboda izražanja - pravica do združevanja - pravica do peticije - pravna oseba
Kadar z izjavami v medijih očitno ni poseženo v ustavne pravice stranke, v katere poseg zatrjuje v tožbi, sodišče tožbo zavrže. Pravice do peticije imajo le fizične osebe, ki so državljani RS, ne pa tudi pravne osebe.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/3, 32, 36, 66, 66/2, 66/3.ZPOmK-1 člen 27, 27/2, 55, 55/1, 55/2, 55/3.
varstvo ustavnih pravic - vpogled v elektronske komunikacije - začasna odredba po uradni dolžnosti - predpostavka za izdajo začasne odredbe - predhodni preizkus tožbe - meritorno obravnavanje tožbe - zagotovljeno drugo sodno varstvo - sodno varstvo zoper sklep v okviru sodnega varstva zoper odločbo o glavni stvari
Po presoji Vrhovnega sodišča je zoper sklep tožene stranke z dne 11.9.2008 v skladu s 55. členom ZPOmK-1 podjetju - prvotožeči stranki drugo sodno varstvo zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo tožene stranke o glavni stvari.
ustavne pravice do lokalne samouprave - seja občinskega sveta - onemogočen sklic - sodna pristojnost - upravni spor
Županovega neupoštevanja določbe 20. člena Poslovnika, po kateri mora župan sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva četrtina svetnikov, in dejstva, da je bila sejna dvorana občinskega sveta potem, ko so tožniki na podlagi določbe 5. odstavka 20. člena Poslovnika sami sklicali sejo občinskega sveta, dne 24.4.2008 ob 16. uri zaklenjena ter na sejo niso prišli delavci občinske uprave, ki na podlagi ZLS in Statuta skrbijo za administrativno delo za potrebe občinskega sveta, ni mogoče uvrstiti v okvir ustavnih pravic, katerih sodno varstvo je mogoče (izjemoma) uveljavljati v upravnem sporu na podlagi 2. odstavka 157. člena URS oziroma 1. odstavka 4. člena ZUS-1. Gre namreč za izključno procesna dejanja in razmerja znotraj občinskega sveta, ki jih določajo ZLS, Poslovnik in Statut. Če pri teh internih procesnih razmerjih, urejenih v navedenih predpisih, pride do kršitev, se te kršitve obravnavajo in urejajo le znotraj občinskega sveta kot organa oblasti občine in ta razmerja niso podvržena sodni kontroli v okviru upravnega spora po ZUS-1, in tudi ne v kakšnem drugem postopku pred sodišči.
ZKP člen 166, 166/1, 178, 178/9, 340, 340/1-1, 371, 371/2.URS člen 29, 29/1-3. EKČP člen 6, 6/3-d.
pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - branje zapisnika o izpovedbi priče
Čeprav prva točka prvega odstavka 340. člena ZKP omogoča branje izpovedb prič brez soglasja strank, je mogoče to določbo uporabiti le takrat, kadar ne poseže v obdolženčeva pravna jamstva v kazenskem postopku, to je tudi v pravico, da zaslišuje in zahteva zaslišanje obremenilnih prič.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – enako varstvo pravic – nasprotje v razlogih sodbe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ustava enakega varstva pravic ne zagotavlja v predkazenskem postopku, saj ne gre za postopek pred sodiščem ali pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih posameznika.
odvzem podkupnine ali denarja nezakonitega izvora - načelo kontradiktornosti - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Tudi v postopku z odvzemom podkupnin oziroma denarja ali premoženja nezakonitega izvora po drugem odstavku 498.a člena Zakona o kazenskem postopku je treba upoštevati kontradiktorno naravo kazenskega postopka, zaradi česar je treba obdolžencu omogočiti, da se lahko izjavi o predlogu državnega tožilca za odvzem denarja nezakonitega izvora.
Kadar stranka vloži tožbo pred nepristojnim sodiščem, ki nato zadevo odstopi pristojnemu sodišču, je s tem začela postopek, katerega mora pristojno sodišče nadaljevati (na podlagi tožbe ali predloga v nepravdnem postopku). To bi v obravnavanem primeru pomenilo, da je z vložitvijo tožbe pred domnevno nepristojnim upravnim sodiščem tožeča stranka sprožila nepravdni postopek, ki bi ga moralo sodišče, kateremu bi bila zadeva odstopljena v pristojno reševanje, nadaljevati po pravilih ZNP. Pri tem bi moralo sodišče upoštevati subjektivno opredelitev, ki jo je navedla tožeča stranka, to je v tem primeru kot nasprotno stranko A. Ta pa ne more biti stranka v nepravdnem postopku po 3. odstavku 113. člena ZZZDR in proti njej tožeči stranki ne bi mogli učinkovito varovati svojih pravic. V obravnavanem primeru se s tožbo ne zahteva ureditev razmerja med staršema, ampak ugotovitev kršitve ustavnih pravic, ki naj bi jih tožena stranka storila z nezakonitim dejanjem. Zato tožnicama ni zagotovljeno drugo sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti, ampak le sodno varstvo po 1. odstavku 4. člena ZUS-1 in je sodišče v nasprotju s to določbo odstopilo zadevo v reševanje sodišču splošne pristojnosti.
Ni podlage za sprejem pristojnosti upravnega sodišča, saj institut subsidiarnega sodnega varstva ni namenjen ugotavljanju kršitev ustavnih pravic in odpravi posledic, ki so nastale zaradi teh kršitev, kadar stranka, ki je imela na razpolago drugo sodno varstvo, tega ni izkoristila.
Tožničina tožba je tudi po presoji pritožbenega sodišča nerazumljiva do tolike mere, da ni sposobna za obravnavo. Tožnica je resnično nepovezano navajala tako v tožbi kot tudi v popravi tožbe, in nenazadnje tudi v pritožbi, dogodke oziroma krivice, ki naj bi se ji zgodile v zadnjih letih, poleg tega pa niti ni navedla, zoper koga je vložila tožbo. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da iz tožničinih navedb ni mogoče konkretno definirati relevantne kršitve, s katero naj bi bilo poseženo v kakšno tožničino ustavno pravico, za katero ne bi imela zagotovljenega drugega sodnega varstva.
odločba Ustavnega sodišča - odprava podzakonskega akta - sprememba oziroma odprava posamičnega akta
Predpostavka za zahtevek na podlagi 1. odstavka 46. člena ZUstS je odprava podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
VS0011077
ZKZ (1996) člen 19, 19/1, 20, 20/7.ZOR člen 26, 74, 74/1, 74/2.ZUstS člen 44.
kmetijsko zemljišče - pogodba - nastanek obligacijskih pravic in obveznosti - posebne predpostavke za sklenitev pravnega posla - odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - pogodba sklenjena pod odložnim pogojem - učinkovanje odločbe ustavnega sodišča - razveljavitev zakona
Zaradi učinkovanja ustavne odločbe o razveljavitvi določb ZKZ/96 o prometu s kmetijskimi zemljišči je odpadla pravna podlaga, ki je kot pogoj za veljavnost (učinkovitost) pravnega posla o prodaji kmetijskega zemljišča predpisovala odobritev upravnega organa. S pravnomočno odločitvijo upravne enote o zavrženju zahteve za odobritev pravnega posla je bilo strankam upravnega postopka dokončno znano, da pravni posel odobritve ne potrebuje (več) in je veljaven (učinkovit) z vsebino, v kateri je bil sklenjen med pogodbenimi strankami.
Glede na določilo 44. člena Zakona o Ustavnem sodišču se v postopkih, ki so začeti pred razveljavitvijo zakona in niso pravnomočno končani, razveljavljeni del zakona ne sme uporabljati. Odločitev, ki bi temeljila na razveljavljenih določbah ZKZ/96, bi bila nezakonita.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - USTAVNO PRAVO
VS1010212
ZMZ člen 2, 2/1, 9, 10, 10/3, 21, 23, 24, 25, 26, 26/1-2, 26/2- 1, 27, 28, 30, 30/1, 45, 47, 53, 54, 55, 55/1-3, 119, 119/2, 140, 140/1.URS člen 22, 62, 125, 156.ZUS-1 člen 22, 22/1, 27, 27/1-2.ZPP člen 180.ZUP člen 140, 237, 237/2-3.
azil – mednarodna zaščita - pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – preganjanje – standard preganjanja - prevod odločbe v jezik, ki ga prosilec razume – obseg prevoda - dokazno breme v upravnem postopku in upravnem sporu – postopek za oceno ustavnosti zakona
Po presoji vrhovnega sodišča so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi formalni pogoji, določeni v 54. členu ZMZ, da lahko pristojni organ odloči v pospešenem postopku. Dejansko stanje je bilo namreč mogoče v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in okoliščin iz prve do osme alinee 23. člena ZMZ.
Tožnika utemeljenega strahu pred preganjanjem očitno nista izkazala, saj nista navedla nobenih relevantnih dejanj in okoliščin, katerih intenzivnost bi bilo mogoče šteti za preganjanje v smislu 26. člena ZMZ. Dejanja oziroma dogodki, ki jih opisujeta, sicer lahko vsebujejo elemente fizičnega in psihičnega nasilja iz prve alinee drugega odstavka 26. člena ZMZ, vendar očitno niso dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoča se, da bi predstavljala hudo kršitev človekovih temeljnih pravic (prva alinea prvega odstavka 26. člena ZMZ), niti očitno ne predstavljajo zbir (akumulacijo) različnih ukrepov, vključno s kršitvami človekovih pravic, ki so dovolj resne narave ali so dovolj ponavljajoče se, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic (druga alinea prvega odstavka 26. člena ZMZ).
Pravica do peticije tožniku ne pripada, saj je tožbo formalno vložil kot svetnik v MOL in jo po vsebini vezal na predmet, ki je v pristojnosti organa lokalne skupnosti, v katerem opravlja svetniško funkcijo.
azil – pospešeni postopek – lažna predstavitev razlogov – splošna verodostojnost – upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi
Pritožbeno sodišče se pridružuje oceni, da je celotna tožnikova zgodba malo verjetna, saj so si tožnikove izjave o navedenih bistvenih dejstvih njegove zgodbe do take mere nasprotujoče in nekonsistentne, da jim ni mogoče verjeti. Zato sta tožena stranka in sodišče prve stopnje pravilno in upravičeno presodila, da tožnik lažno predstavlja razloge, na katere se sklicuje (4. alineja 55. člena ZMZ), prav tako pa tudi za oceno, da na podlagi takih tožnikovih izjav oziroma njegove celotne zgodbe ni mogoče ugotoviti tožnikove splošne verodostojnosti kot predpogoja za izvedbo rednega oziroma nadaljnjega postopka. Zato je tudi pravilna presoja sodišča prve stopnje, da toženi stranki, ker ni bila ugotovljena splošna tožnikova verodostojnost, po izrecni določbi 4. točke 22. člena ZMZ ni bilo treba ugotavljati in upoštevati informacij o izvorni državi iz 8. alineje 23. člena ZMZ.
OSEBNOSTNE PRAVICE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2004254
ZKP člen 371, 371/1-8.URS člen 15, 15/3, 24, 34, 35.
varstvo pravic zasebnosti – pravica do osebne varnosti – uresničevanje in omejevanje pravic – nedovoljen dokaz – video posnetek - snemanje
Če je obdolženčevo ravnanje zaznala vidna videokamera pred oškodovančevo hišo, obdolženec ne more uživati varstva zasebnosti, saj videonadzor zagotavlja pravico do osebne varnosti oškodovanca in za snemanje ni potrebno soglasje oseb, ki se znajdejo v nadzorovanem območju.
URS člen 7, 23. EKČP člen 6, 6/1.ZPP člen 18, 18/1, 18/2.
sodna pristojnost - sodna jurisdikcija - ločitev države od verskih skupnosti - sodno varstvo - pravica do dostopa do sodišča - pravica do sodnega varstva - omejitev pravice do sodnega varstva
Kljub tendencam širjenja polja uporabe 6. člena EKČP tako na področju pojmovanja civilnih pravic kot tudi na področju pojmovanja obsega sodnega varstva v smeri zagotavljanja pravice do meritorne odločitve v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, ni nedopustna sleherna omejitev dostopa do sodišča oziroma sodnega varstva. Pogoj, je na razumen temelj oprto uveljavljanje tega, da pravica, katere varstvo je tožnik zahteval, v domačem pravu obstoji oziroma jo domači pravni red priznava. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Aspiracija namreč že sama po sebi ni s pravnim redom zagotovljena pravica, poseganja v način njenega uresničevanja s sodnooblastnim nadzorom izvedenega postopka po internih pravilih verske skupnosti pa bi bil v nasprotju z ustavnim načelom njihove ločenosti od države iz 7. člena URS.
povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - svoboda izražanja - duševne bolečine zaradi ražalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - teorija o terciarnem (horizontalnem) učinkovanju temeljnih pravic - zasebnopravni subjekti
Čast in dobro ime ter svoboda izražanja sta vsakomur ustavno zagotovljeni in varovani osebnostni pravici. Svoboda izražanja je sicer res dana predvsem nasproti nosilcem javne oblasti, vendar pa to ne pomeni, da ni zagotovljena tudi v razmerju do zasebnikov. Teorije o terciarnem (horizontalnem) učinkovanju temeljnih pravic (nem. Drittwirkung der Grundrechte), ki so se uveljavile predvsem v nemški ustavnopravni teoriji, ne izključujejo učinkovanja ustavnih pravic med zasebnopravnimi subjekti, temveč skušajo odgovoriti na vprašanje na kakšen način le-te učinkujejo na horizontalna pravna razmerja med zasebniki. Po teoriji neposrednega učinkovanja tako veljajo ustavne pravice v horizontalnih pravnih razmerjih med zasebnopravnimi subjekti direktno, to pomeni, da veljajo ustavne pravice kot normativna ureditev za celotni pravni red. Po teoriji posrednega učinkovanja pa učinkujejo le posredno preko generalnih klavzul in nedoločnih pravnih pojmov. Navedeno pa za odločitev v konkretnem primeru ne more biti pomembno, saj se na podlagi 15. člena Ustave človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0010520
ZOR člen 200.ZZZDR člen 106.URS člen 53, 54. EKČP člen 8.
povrnitev nepremoženjske škode - roditeljska pravica - onemogočanje stikov z otrokom - duševne bolečine zaradi kratenja osebnostnih pravic - odškodninska odgovornost zaradi kratenja starševske pravice
Pravica do stikov s svojim otrokom je osebnostna pravica, ki ima utemeljitev v določbi 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Gre za starševsko pravico, ki jo tudi Ustava RS uvršča med človekove pravice in temeljne svoboščine (53. in 54. člen). Tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v svojem 8. členu posebej opredeljuje pravico do družinskega življenja.
Poseg v omenjeno pravico do osebnega in družinskega življenja ima, ob ostalih izpolnjenih pogojih za nastanek civilnega odškodninskega delikta, za posledico odškodninsko odgovornost storilca. Gre za pravno priznano škodo, katere dejanski obstoj in obseg pa je stvar dejanskih ugotovitev.
prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti - ustavnost in zakonitost podzakonskih aktov - exceptio illegalis
Okoliščina, da o določenem z zadevo povezanem vprašanju teče postopek pred drugim organom (na primer pred Ustavnim sodiščem), ni razlog za prekinitev postopka o prekršku.