odgovornost države za delo sodišča in državnega tožilca - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - oprostilna sodba
Tožilec je le ena od strank v kazenskem postopku; resda tista, ki postopek sproži, a postopek vodi sodišče. Državnemu organu, katerega funkcija je prav v pregonu storilcev kaznivih dejanj, pa ni mogoče očitati, da je ravnal protipravno, če je vložil obtožbo, za katero se je v sodnem postopku izkazalo, da ni utemeljena, zaradi česar je bila izdana zavrnilna ali celo oprostilna sodba, če ni ugotovitev o tem, da je bilo tožilčevo postopanje v nasprotju z njegovimi pooblastili in pristojnostmi oziroma šikanozno (kar je glede na zakonski koncept kazenskega postopka in nosilno vlogo sodišča v njem težko predstavljivo). Sklepati, da je bilo tožilčevo ravnanje šikanozno že zato, ker je bila tožniku izrečena oprostilna sodba, pa tudi zato, ker po tožnikovem prepričanju sploh ni bilo pogojev za njegovo obtožbo, pač ni mogoče. Tožilčevo ravnanje ni protipravno že zato, ker je bila njegova dejanska in (ali) pravna presoja drugačna od presoje sodišča.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS24053
ZKP člen 12, 39, 39-5, 44, 44/1, 68, 68/2, 72, 72/1, 128, 337, 371, 371/1-2, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1, 372-5.KZ člen 47, 112, 217, 217/1, 217/2.URS člen 22, 23, 28, 28/1, 29, 31. EKČP člen 6.ZS člen 53a, 53a/4, 54, 110, 110/2.
dokazovanje - pravica do sodnega varstva - izločitev izvedenca - izločitveni razlog - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - izločitev - nedovoljen dokaz - razveljavitev sodbe - sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča - načelo zakonitosti - vpogled v spis - izvedenstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - odločba o kazenski sankciji - zaslišanje obremenilnih prič - zagovornik po uradni dolžnosti - pravica do obrambe z zagovornikom - razrešitev zagovornika - novo sojenje - idealni stek - priprava obrambe - pravica do proste izbire zagovornika - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - obvezna formalna obramba - objektivni test - pravna jamstva v postopku - pravica do nepristranskega sodnika - subjektivni test - učinkovita obramba - strokovno mnenje CKTP - pravica do neposrednega zaslišanja priče -zaslišanje priče izven glavne obravnave - prenehanje teka zastaranja
Sodišču ni mogoče očitati pristranskosti zgolj zaradi tega, ker je izvedenstvo zaupalo izvedenki, ki je zaposlena na Centru za kriminalistično tehnične preiskave.
Če se z odločbo ustavnega sodišča pravnomočna sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje, se določbe KZ in ZKP o zastaranju uporabijo le, če je kazenski pregon zastaral že pred pravnomočnostjo sodbe, ki je bila razveljavljena.
Institut nadaljevanega kaznivega dejanja bi bil v neskladju z načelom zakonitosti, če bi v škodo obdolženca spreminjal obseg inkriminacij oziroma njihov domet ter kaznovalni okvir do te mere, da obdolženec ne bi mogel predvideti, katera od njegovih dejanj bodo imela kazenskopravne posledice in kakšna grožnja s kaznijo spremlja taka ravnanja.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 66, 66/1.URS člen 19, 19/2, 20, 20/1, 20/2.ZKP člen 207, 207/2, 392, 392/7.
varstvo ustavnih pravic - pravica do osebne svobode - pripor
Če je v (pravnomočnem) sklepu o podaljšanju pripora le-ta podaljšan "do pričetka prestajanja kazni zapora", je tožnik tudi po (meritorni) odločitvi višjega sodišča, ki ni presojalo pripornih razlogov, - "zakonito" v priporu - na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Upravno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti sodnih odločb, izdanih v kazenskem postopku, in samega kazenskega postopka.
URS člen 20, 23, 23/1, 157, 157/2.ZUS-1 člen 4, 4/1, 23, 23/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2, 36/1-6, 76, 78, 78/1.
varstvo ustavnih pravic - sojenje v nerazumnem roku - osebna svoboda
Razumnost dolžine postopka je treba oceniti glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti pa je treba upoštevati zahtevnost zadeve v dejanskem in pravnem pogledu, ravnanje strank, ravnanje pristojnih organov, naravo spora in njegov pomen za tožnika. Predmet subsidiarnega sodnega varstva v upravnem sporu zaradi posega v osebno svobodo je lahko le tisti čas, ko naj bi bil tožnik v priporu brez izdane sodne odločbe.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - ravnanje sodišča - pravica do odškodnine
Nepravilno odločanje sodišč samo po sebi še ni protipravno v tem smislu, da bi utemeljilo odškodninsko odgovornost tožene stranke po prvem odstavka 26. člena Ustave Republike Slovenije.
Namen sodnega postopka je, da se spor vsebinsko dokončno razreši in se ta razrešitev več ne postavlja pod vprašaj. Morebitnemu nepravilnemu odločanju sodišč je v tem okviru namenjen sistem pravnih sredstev. Prizadevanje, vsebovano v pravnem redu, da se doseže navedene učinke pravnomočnosti, bi razvodenelo, če bi stranka, za katero se je postopek zaključil neuspešno, v naknadnem sporu zaradi plačila odškodnine zgolj z zatrjevanjem nepravilnega sojenja toženo stranko potisnila v položaj, da se mora ekskulpirati.
SODNE TAKSE - ČLOVEKOVE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS19407
URS člen 23, 157, 157/2.ZUS-1 člen 2, 3, 4, 22, 22/2, 32, 32/6, 36, 66, 66/2, 76, 82, 82/2.ZPP člen 73, 73/5, 111, 111/2, 112, 112/1, 112/2, 338, 338/1-1, 339, 339/2-1, 339/2-2. ZST člen 4, 4/1, 4/2-2, 32a, 34.
varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - začasna odredba - zamujen rok za pritožbo - odmera sodnih taks
Pravica do zakonitega sodnika je po svoji naravi oblika oziroma tudi način uresničitve oziroma izpeljava ustavne pravice do nepristranskega sodnika, saj se ta zagotavlja tudi na način, da lahko posamezniku sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in Sodnim redom. Sama določitev sodnika na podlagi navedenih pravil pa je procesni akt oziroma dejanje, ki je lahko predmet presoje njegove pravilnosti oziroma primernosti v okviru že omenjenih določb ZPP oziroma ob smiselno enakem sodnem varstvu, kot je to varstvo zagotovljeno za izločitev pristranskega sodnika oziroma za nepravilno sestavo sodišča in z enako učinkovitimi pravnimi sredstvi. To pa potrjuje tudi sodna praksa, saj je dejstvo, da tudi o pravici iz drugega odstavka 23. člena oziroma o pravici do zakonitega sodnika odločajo redna sodišča.
zahteva za odpravo pravnomočne odločbe na podlagi 46. člena Zakona o Ustavnem sodišču RS
V tem primeru niso izpolnjene temeljne predpostavke (odprava podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil), da bi se revidentova zahteva obravnavala po 46. členu ZUstS.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS41086
ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 1/1-a, 7, 7/2, 78. ZMZPP člen 20.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - prodaja blaga - zamuda dolžnika - pravica prodajalca do zamudnih obresti Dunajska konvencija - valuta obveznosti - pristna valutna terjatev - denarna enota Republike Slovenije - monetarna suverenost Republike Slovenije
Relevantno obligacijsko pravo sicer ne daje opore za oblikovalno upravičenje tožeče stranke, da terjatev v italijanskih lirah pred vložitvijo tožbe spremeni v terjatev, izraženo v tolarjih. Vendar v tej zadevi ni bistveno odgovoriti, ali lahko imetnik denarne terjatve ob neplačilu dolžnika s tožbo zahteva plačilo v katerikoli valuti, kajti v konkretnem primeru gre za to, da je tožeča stranka zahtevala prav plačilo v tolarjih (v valuti tožene stranke in sodečega sodišča). Pravica tožeče stranke, da je terjatev v italijanskih lirah v tem sporu uveljavljala s tožbenim zahtevkom, izraženim v tolarjih, izhaja iz (tedanje) monetarne suverenosti Republike Slovenije.
Slovenski monetarni predpisi sicer niso zahtevali, da bi se bila lahko tožena stranka nasproti tožeči stranki zavezala ali ji izpolnila le v tolarjih. Zato bi bila tožeča stranka svojo terjatev lahko uveljavljala v tuji valuti. Imetnik pristne valutne terjatve je vendarle lahko s tožbenim zahtevkom to svojo terjatev uveljavljal tudi v njeni tolarski protivrednosti. Vztrajanje pri plačilu v tuji valuti, s tem pa odrekanje pravice upniku pristne valutne terjatve, da zahteva plačilo v tolarjih pred slovenskim sodiščem, bi namreč nedopustno zanikalo status tolarja kot tedanjega zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
URS člen 30, 157, 157/2.ZUS-1 člen 4, 4/1.ZKP člen 539, 539/2, 540, 540/1, 542, 542/1-3.
varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Ker je sodno varstvo za povrnitev škode skladno s prvim odstavkom 540. člena ZKP zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti tako v primeru, ko v predhodnem postopku tožnikovi zahtevi za povrnitev škode ni ugodeno, kot tudi v primeru zavlačevanja predhodnega postopka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in tožbo v upravnem sporu zavrglo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS0010095
EKČP člen 8, 10.URS člen 26, 35, 37, 39.ZKP člen 143, 150.
povrnitev nepremoženjske škode - pravno mnenje - protipravnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - poseg v svobodo izražanja - nezakonito delo policije - podatki o telefonskih klicih - dolžnosti upravljalca zbirke podatkov - odredba preiskovalnega sodnika
Ravnanje policije, ki je (brez odredbe preiskovalnega sodnika) pridobila podatke o telefonskih klicih, je protipravno in predstavlja takó kršitev pravice do (komunikacijske) zasebnosti kot (v tem primeru, ko je bil tožnik novinar) pravice do svobodnega izražanja. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, da je preiskovalni sodnik dva dni po pridobitvi podatkov o telefonskih klicih izdal odredbo o pregledu prometa preko tožnikovega mobilnega telefona in njeno "izvršitev" prepustil policiji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS41047
EKČP člen 6, 41.URS člen 22.ZVPSBNO člen 15, 16.ZS člen 3, 3/2.ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2-8.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja v razumnem roku odškodnina - pravica do pravičnega zadoščenja - trajanje izvršilnih postopkov - opustitev nadzora nad delom stečajnega upravitelja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Do uveljavitve Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki v času odločanja o tožbenem zahtevku v obravnavanem primeru še ni veljal, je bilo mogoče v Republiki Sloveniji v primeru kršitve pravice do sojenja v razumnem roku zahtevati samo odškodnino po 26. členu Ustave. To je pomenilo, da je oškodovanec lahko zahteval klasično odškodnino po kriterijih civilnopravne odgovornosti za premoženjsko in (ali) nepremoženjsko škodo. Ni pa bilo mogoče uspeti z zahtevkom na plačilo tako imenovanega pravičnega zadoščenja (just satisfaction) zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zagotovljene s 6. členom EKČP. Odločanje o takem zahtevku je bilo namreč po 41. členu EKČP predpisano kot pravica in pristojnost ESČP. Zato neposredna uporaba EKČP za priznanje pravičnega zadoščenja pred slovenskim sodiščem ni bila možna.
Pritožbeno sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja. Ugotovilo je samo to, da tožeča stranka v svoji tožbi ni navedla toliko takšnih dejstev, iz katerih bi izhajala utemeljenost njenega tožbenega zahtevka. Taka ugotovitev pa (še) ne spada v tisti del postopka ugotavljanja dejanskega stanja, ki bi ga nujno moralo ugotoviti sodišče prve stopnje, da bi o njem nato lahko odločalo pritožbeno sodišče.
Tožniku je zagotovljeno sodno varstvo v kazenskem postopku in tako ni izpolnjen pogoj - negativni iz 3. odstavka 1. člena ZUS. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zavrglo tožbo, saj sodnega varstva ustavnih pravic tožnik v obravnavanem primeru ne more uveljavljati v upravnem sporu.
Ker je tožnikom zagotovljeno sodno varstvo v kazenskem postopku, ni izpolnjen negativni pogoj iz 3. odstavka 1. člena ZUS - odsotnost drugega sodnega varstva. Zato sodnega varstva ustavnih pravic ne morejo uveljavljati v upravnem sporu in je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo, čeprav ni navedlo pravilnih razlogov.
prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za presojo ustavnosti
Vnaprejšnji inštančni preizkus pravilnosti izbire prava, ki ga namerava sodišče uporabiti pri odločanju v okviru njegove pristojnosti, v stadiju s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka ni možen; pomenil bi namreč nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem odločanja na več stopnjah in v pravice strank do zajamčenih pravnih sredstev.
ZVO člen 188, 188/2. ZUS člen 26, 216.ZUS-1 člen 75, 75/2, 82, 107, 107/2.
podelitev koncesije - odločba ustavnega sodišča - začasno zadržanje izvrševanje zakona - odločanje v času zadržanja - izdaja in vročitev upravne odločbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če je zadržano izvrševanje zakona, je prepovedana uporaba tega zakona oziroma njegovih pravnih norm v času, dokler zadržanje traja in torej ne sme biti sprejeta nobena odločitev, ki bi se na ta temelj opirala. To pa pomeni, da sodišča in upravni organi ne smejo odločati oziroma nadaljevati s svojim postopkom, v katerem bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, ki bi izhajale iz zadržane določbe zakona. Tako zadržanje je po svoji naravi začasno, zato ga ni mogoče šteti za trajno oviro, zaradi katere se postopek v upravnem sporu ali pred upravnimi organi ne bi mogel nikoli več nadaljevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VS4002534
URS člen 25. ZUstS člen 43, 44, 105. ZPP člen 105a, 367, 367/1, 384, 384/1.
postopek izdaje plačilnega naloga v gospodarskem sporu - pritožba – napoved pritožbe – plačilo sodne takse – dokaz o plačilu sodne takse – protiustavnost zakonske določbe – odločba Ustavnega sodišča – učinki razveljavitve zakona na postopek z izrednimi pravnimi sredstvi – dovoljenost revizije
Določbo 44. člena ZustS je treba razumeti tako, da (praviloma, če ni s posebnim zakonom določeno drugače) razveljavitev zakona oziroma njegovega dela ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo (na podlagi takšnega zakona) že pravnomočno odločeno. Zato pa v zvezi z vloženo revizijo predstavlja pravno podlago za poseg v pravnomočen sklep sodišča druge stopnje.
Pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da v tej zadevi ne gre za upravni spor iz 3. odstavka 1. člena ZUS. Tožnica bi imela zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, če bi se zoper sklep upravnega organa prve stopnje pritožila (2. odstavek 4. člena ZUS).
ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 350, 350/2.URS člen 12.
bistvena kršitev določil pravdnega postopka pred sodiščema prve in druge stopnje - pomanjkljivosti sodbe - nejasni razlogi o izvedbi in oceni pomembnega dokaza - pomanjkljiv preizkus uradno upoštevnih procesnih kršitev - pravica do enakega varstva pravic
Trditev o plačilu vtoževane terjatve je nedvomno bistvenega pomena za pravdo, zato je lahko tak tudi o tej trditvi ponujeni dokaz. Razlogi prvostopenjskega sodišča o plačilu dolga in listini pod B2 so taki, da jim je mogoče zaradi njihove nejasnosti glede okoliščine, ali je bil ta dokaz sploh izveden in zaradi pavšalnosti morebitne dokazne ocene ponujene listine očitati tako pomanjkljivost, da zaradi nje prvostopenjske sodbe ni mogoče preizkusiti. V postopku na prvi stopnji je torej prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to procesno kršitev pa mora pritožbeno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti, saj je našteta v drugem odstavku 350. člena ZPP. Zato je presoja pritožbenega sodišča o neobstoju uradno upoštevnih procesnih kršitev posledica pomanjkljivo opravljenega uradnega preizkusa, kar tudi pomeni procesno kršitev.