Zavrnilni del prvostopenjske sodbe je postal s potekom pritožbenega roka pravnomočen glede zneska 1.025.244 SIT in pritožbeno sodišče o tem delu zavrnilne prvostopenjske sodbe ni odločalo. Zato je ta del revizije naperjen proti sodbi, ki je z revizijo ni mogoče izpodbijati.
Če sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis). Sodnik je vezan le na ustavo in zakon. Nevezanost sodnika na podzakonske predpise pomeni, da sodišče lahko sproži ustrezen postopek pred ustavnim sodiščem, če dvomi v zakonitost ali ustavnost tega predpisa, ni pa tega dolžno storiti, kadar samo ugotovi, da gre za nezakonit podzakonski predpis. Zato je pritožbeno sodišče lahko v tej pravdni zadevi samo ugotavljalo nezakonitost občinskega odloka kot podzakonskega predpisa.
Občina ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba (čiščenje javnih površin), prisilno prevaliti na posameznike, to je lastnike zgradb in zemljišč ob pločnikih.
Opustitev nezakonito zahtevanega ravnanja ne more biti nedopustna.
poseg v ustavno pravico - zagotovljeno sodno varstvo - varstvo ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Sklepov, ki jih je izdalo sodišče splošne pristojnosti v izvršilnih zadevah, v katerih sta imeli tožnici zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer pred višjim sodiščem splošne pristojnosti, ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu glede na določbo 3. odstavka 1. člena ZUS.
Izključno v presoji stranke je odločitev, ali se bo o navedbah nasprotne stranke izjavila in glede na to o kršitvi načela kontradiktornosti ni mogoče govoriti, kadar upravičenec kljub možnosti te pravice ne izkoristi, enako pa lahko velja tudi v primeru, ko procesno dejanje, ki meri na njeno uresničitev, opravi prepozno.
Glede na to, da je bil obsojeni v času pritožbene seje v priporu, obravnavana zadeva v skladu s 1. točko drugega odstavka 83. člena ZS šteje za nujno, torej roki tečejo in iztečejo ne glede na čas sodnih počitnic.
Sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo), ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če je njegov obstoj ter pravno relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
ZTVP-1 člen 112, 112/2-2, 247, 248, 330. ZTVP-1B člen 59.URS člen 2, 14, 22.
načelo varstva zaupanja v pravo - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - ponavljajoča kršitev pravil organiziranega trga - navidezni posli - protiustavnost zakonske določbe
Razlaga, po kateri bi določba 247. člena ZTVP-1 zavezovala k dolžnostnemu ravnanju borznoposredniške družbe, ne pa tudi posrednikov, ki so edine osebe, ki v teh družbah takšno ravnanje tudi izvršujejo, res ne prestane logičnega preizkusa. Bistvo vsebine navideznega posla je v tem, da gre za transakcijo, ki ne služi povezovanju ponudbe in povpraševanja, kar se najjasneje pokaže v tem, da po zaključnem poslu ali skupini poslov ist(ovrstn)i vrednostni papir pristane v rokah prvotnega lastnika. Za kršitev pravil zadošča obstoj objektivnih znakov navideznih poslov, motiv za takšno nedopustno ravnanje borznega posrednika za sam obstoj kršitve pravil organiziranega trga ni pomemben. Ureditev, čeprav ne določa zastaranja, ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo. Zakonodajalec bi bil med ukrepe v zvezi z izvajanjem nadzora tožene stranke lahko uvrstil tudi druge sankcije, vendar je odločitev o tem v polju njegove proste, ustavno nevezane presoje. Izpodbijana ureditev, za katero je bilo sicer ugotovljeno, da je protiustavna, se lahko uporablja še naprej, vendar mora sodišče pri tem, kako bo zapolnilo ugotovljeno pravno praznino, predpis uporabljati ustavi prijazno in pri tem upoštevati preudarke iz odločitve ustavnega sodišča.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS09254
ZZZDR člen 124, 133.URS člen 2. Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (1984) člen 17, 28, 30, 86.
verzijski zahtevek - pravna in socialna država - dolžnost preživljanja ostarelega starša - prispevki za oskrbo v domu za ostarele - dogovor med CSD in zavezancem za plačilo - socialnovarstvena pomoč
Otroci so res preživninski zavezanci za plačilo prispevkov za oskrbo staršev v domu starejših občanov. Vendar pa je v skladu z načelom pravne in socialne države postopkovna ureditev plačevanja teh prispevkov dolžnost CSD. Nedoločno ali pomanjkljivo ravnanje CSD ob sklepanju dogovora med CSD in zavezancem zato načeloma ne more iti v breme zavezanca na ta način, da bi občina smela naknadno ukrepati v skladu s 133. členom ZZZDR.
kazenska odgovornost - poklicna materialna imuniteta poslancev Državnega zbora RS
Poslanec je kazensko odgovoren za kazniva dejanja, ki jih stori, pa ne predstavljajo poslanske funkcije oziroma niso v zvezi z njenim opravljanjem ali če sicer gre za dejanja v zvezi z opravljanjem poslanske funkcije, pa so storjena izven sej državnega zbora in njegovih delovnih teles.
URS člen 26. ZP člen 152, 152/6. CZ člen 176, 176/2.
pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost državnih organov - carinski prekršek - ustavitev postopka o prekršku zaradi zastaranja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Jamčevanje države po določbi prvega odstavka 26. člena URS sodi v področje javnega in ne zasebnega prava. Za presojo utemeljenosti zahtevka po 26. členu URS je treba dognati, ali gre za protipravno ravnanje prej omenjenih oseb in ali obstoja vzročna zveza med tem ravnanjem in škodo.
Ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožene stranke pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo. Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je zato treba uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS23249
ZKP člen 371, 372-1, 372-4.KZ člen 181, 181/1.URS člen 14, 22.
spolno nasilje - prisiljenje - kršitev kazenskega zakona - pravica do enakosti pred zakonom - enako varstvo pravic
Obsojenec je zoper oškodovanko uporabil grožnjo z neposrednim napadom na njeno telo (z večjim kuhinjskim nožem v roki ji je pretil) in silo tako, da jo je, ker je želela z barke oditi, porinil nazaj na sedež, jo z eno roko zgrabil za vrat in jo na ta način prisilil, da je trpela spolno dejanje - njegovo otipavanje po prsih. V takšnem opisu ravnanja je sila kot zakonski znak kaznivega dejanja, zadostno opisana.
Pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) v povezavi z 22. členom (enako varstvo pravic) med drugim pomeni, da sodišče vsakogar obravnava enako in da v njegovi zadevi odloči tako, kot sicer redno odloča v vsebinsko podobnih primerih. S sklicevanjem na primer iz sodne prakse, ki je vsebinsko drugačen od obravnavanega, zagovornica zatrjevane kršitve Ustave ni izkazala.
sočasno vložena pravna sredstva in tožba za varstvo ustavnih pravic kot podredni zahtevek - obstoj drugega sodnega varstva - zavrženje tožbe
Ker sta tožnika tožbo vložila kot podredni zahtevek za primer, če sodišče ne bi ugodilo njunemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in hkrati vložila pritožbo ter tudi predlog za obnovo postopka, je sodišče pravilno zavrglo njuno tožbo zaradi varstva ustavnih pravic, ker obstoji drugo sodno varstvo.
URS člen 93, 125, 157, 157/2. ZUS člen 1, 1/2, 1/3, 3, 3/2, 26, 26/2, 26/3, 34, 34/1-1, 34/1-3, 73.ZUP člen 4.
državni zbor - parlamentarna preiskava - očitana opustitev dolžnega ravnanja predsednika DZ
Pri pravici iz 93. člena Ustave RS (parlamentarna preiskava) ne gre za ustavno pravico v smislu človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, temveč za pravico, ki je procesnega značaja. Že označba preje navedenega člena Ustave RS (parlamentarna preiskava) pomeni, da v teh primerih, v zvezi s procesnimi pravicami poslancev - oziroma pravico Državnega sveta, ne gre za možnost sodnega varstva ob sprejetih aktih ali kršitvah z določenimi dejanji, pač pa za izključno procesna dejanja znotraj Državnega zbora, ki jih urejajo Ustava RS, zakon ali poslovnik o parlamentarni preiskavi in Poslovnik Državnega zbora.
pravica dostopa do sodišča - varstvo ustavnih pravic
Ker je na podlagi tožbe že stekel sodni postopek pred pristojnim sodiščem, je očitno, da z ravnanjem tožene stranke (okrajnega sodišča), ki ga tožnik uveljavlja kot kršitev njegove pravice dostopa do sodišča, v to pravico ni bilo poseženo.
Ker že razveljavitev zakona ne učinkuje za nazaj, velja lahko le enako tudi za takoimenovano interpretacijsko odločbo ustavnega sodišča, kakšna je ustavnoskladna razlaga zakona. Odločba ustavnega sodišča pod opr. št. U-I-130/01 zato ne more učinkovati na predlagateljičino denacionalizacijsko zadevo, o kateri je bilo pravnomočno odločeno že v letu 1994. Pravilni so tudi dodatni razlogi obeh sodišč, da določba prvega odstavka 46. člena ZUstS ne more biti podlaga za odločanje o predlagateljičini sedanji zahtevi za spremembo pravnomočnega sklepa.
odškodninska odgovornost države - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - pravica do plačila odškodnine
Določba 26. člena Ustave RS je sicer lahko direktna pravna podlaga zahtevku za plačilo odškodnine, vendar se odškodninska odgovornost države do njenih državljanov ne more raztezati preko okvira škodnih primerov, nastalih kot posledica bodisi le iz njene organizacijske sfere izvirajoče nevarne dejavnosti (po načelu vzročnosti), bodisi protipravnega in krivdnega ravnanja njenih javnopravnih oseb (po krivdnem načelu). Zato iz dejstev, da je država Republika Slovenija priznala tožnikom status žrtve vojnega nasilja in iz tega statusa izvirajoče pravice s področja pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja na podlagi ZZVN ter jim nato priznala in izplačala (sicer omejene) odškodnine po ZSPOZ, ni mogoče sklepati na "priznanje države, da je podan temelj za odgovornost za škodo tožnikov" - za kar se slednji neutemeljeno zavzemajo v reviziji.
kazenski postopek - odločanje brez nepotrebnega odlašanja - varstvo ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - kriteriji za presojo zatrjevane kršitve
Nedopustnost posega v ustavno pravico iz 23. člena Ustave RS se presoja glede na zahtevnost zadeve, število kaznivih dejanj, pravno in dejansko zapletenost zadeve ter ravnanje strank v postopku.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - ugotovljena neustavnost podzakonske določbe - exceptio illegalis
Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani (samo) na Ustavo in zakon (125. člen Ustave in 3. člen Zakona o sodiščih), zato podzakonskih aktov niso dolžni uporabiti, če štejejo, da niso v skladu z Ustavo ali z zakonom (tkim. exceptio illegalis). Pritožbeno sodišče je zato upoštevalo odločitev ustavnega sodišča, s katero je bila ugotovljena neustavnost sporne podzakonske določbe.
ZKP člen 129, 372, 372-3, 376. Sodni red člen 159, 159/1, 230.URS člen 14, 22, 23.
pritožba - pravica državnega tožilca do odgovora na pritožbo - zastaranje kazenskega pregona - prednostno obravnavanje zadev - enako varstvo pravic - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja
Sodišče prve stopnje prekršilo določbo 376. člena ZKP, ko je pritožbo obsojenčevega zagovornika z vsemi spisi predložilo sodišču druge stopnje, ne da bi počakalo na iztek 8-dnevnega roka, v katerem bi lahko državni tožilec kot nasprotna stranka odgovoril na pritožbo. Zaradi takega ravnanja sodišča je bila prekršena pravica državnega tožilca izjaviti se o navedbah v pritožbi obdolženčevega zagovornika. Vendar pa se obsojenčev zagovornik ne more uspešno sklicevati na kršitev določb postopka na škodo nasprotne stranke in na tej podlagi zatrjevati, da je ta kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOVSTVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS09130
URS člen 23, 23/1, 29, 42, 42/2.
pravica do združevanja - sodno varstvo pravic - sodnovarstvena zahteva - procesnopravna jamstva - pravica do obrambe - članstvo v lovski družini
Ker je v obravnavanem primeru predmet varstva ustavno zajamčena pravica do združevanja, je treba obstoj pogojev za njeno omejevanje presojati z upoštevanjem slehernemu sodnemu postopku imanentnih procesnopravnih standardov. Njihovega zniževanja ni mogoče opravičevati z morda poenostavljenimi društvenimi pravili postopka, niti z laičnostjo organov, ki odločajo v disciplinskem postopku.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS08954
ZJG člen 24.URS člen 35, 39, 39/1.
povrnitev negmotne škode - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do obveščenosti - kolizija ustavnih pravic
Tožnica sicer ni javna oseba, vendar to ne pomeni, da zato o dogodku, v katerega naj bi bila vpletena, policija ne bi smela seznaniti novinarjev. Zakon o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80 in naslednji), ki je veljal v času, ko je bila informacija posredovana novinarjem, je določal, da morajo organi za notranje zadeve seznanjati javnost z družbeno škodljivimi in negativnimi pojavi. Zato tiskovna konferenca, na kateri je policija novinarje informirala o kazenski ovadbi zoper tožnico, ni bila protipravna.