odškodninska odgovornost države - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - pravica do plačila odškodnine
Določba 26. člena Ustave RS je sicer lahko direktna pravna podlaga zahtevku za plačilo odškodnine, vendar se odškodninska odgovornost države do njenih državljanov ne more raztezati preko okvira škodnih primerov, nastalih kot posledica bodisi le iz njene organizacijske sfere izvirajoče nevarne dejavnosti (po načelu vzročnosti), bodisi protipravnega in krivdnega ravnanja njenih javnopravnih oseb (po krivdnem načelu). Zato iz dejstev, da je država Republika Slovenija priznala tožnikom status žrtve vojnega nasilja in iz tega statusa izvirajoče pravice s področja pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja na podlagi ZZVN ter jim nato priznala in izplačala (sicer omejene) odškodnine po ZSPOZ, ni mogoče sklepati na "priznanje države, da je podan temelj za odgovornost za škodo tožnikov" - za kar se slednji neutemeljeno zavzemajo v reviziji.
kazenski postopek - odločanje brez nepotrebnega odlašanja - varstvo ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - kriteriji za presojo zatrjevane kršitve
Nedopustnost posega v ustavno pravico iz 23. člena Ustave RS se presoja glede na zahtevnost zadeve, število kaznivih dejanj, pravno in dejansko zapletenost zadeve ter ravnanje strank v postopku.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - ugotovljena neustavnost podzakonske določbe - exceptio illegalis
Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani (samo) na Ustavo in zakon (125. člen Ustave in 3. člen Zakona o sodiščih), zato podzakonskih aktov niso dolžni uporabiti, če štejejo, da niso v skladu z Ustavo ali z zakonom (tkim. exceptio illegalis). Pritožbeno sodišče je zato upoštevalo odločitev ustavnega sodišča, s katero je bila ugotovljena neustavnost sporne podzakonske določbe.
ZKP člen 129, 372, 372-3, 376. Sodni red člen 159, 159/1, 230.URS člen 14, 22, 23.
pritožba - pravica državnega tožilca do odgovora na pritožbo - zastaranje kazenskega pregona - prednostno obravnavanje zadev - enako varstvo pravic - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja
Sodišče prve stopnje prekršilo določbo 376. člena ZKP, ko je pritožbo obsojenčevega zagovornika z vsemi spisi predložilo sodišču druge stopnje, ne da bi počakalo na iztek 8-dnevnega roka, v katerem bi lahko državni tožilec kot nasprotna stranka odgovoril na pritožbo. Zaradi takega ravnanja sodišča je bila prekršena pravica državnega tožilca izjaviti se o navedbah v pritožbi obdolženčevega zagovornika. Vendar pa se obsojenčev zagovornik ne more uspešno sklicevati na kršitev določb postopka na škodo nasprotne stranke in na tej podlagi zatrjevati, da je ta kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOVSTVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS09130
URS člen 23, 23/1, 29, 42, 42/2.
pravica do združevanja - sodno varstvo pravic - sodnovarstvena zahteva - procesnopravna jamstva - pravica do obrambe - članstvo v lovski družini
Ker je v obravnavanem primeru predmet varstva ustavno zajamčena pravica do združevanja, je treba obstoj pogojev za njeno omejevanje presojati z upoštevanjem slehernemu sodnemu postopku imanentnih procesnopravnih standardov. Njihovega zniževanja ni mogoče opravičevati z morda poenostavljenimi društvenimi pravili postopka, niti z laičnostjo organov, ki odločajo v disciplinskem postopku.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS08954
ZJG člen 24.URS člen 35, 39, 39/1.
povrnitev negmotne škode - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do obveščenosti - kolizija ustavnih pravic
Tožnica sicer ni javna oseba, vendar to ne pomeni, da zato o dogodku, v katerega naj bi bila vpletena, policija ne bi smela seznaniti novinarjev. Zakon o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80 in naslednji), ki je veljal v času, ko je bila informacija posredovana novinarjem, je določal, da morajo organi za notranje zadeve seznanjati javnost z družbeno škodljivimi in negativnimi pojavi. Zato tiskovna konferenca, na kateri je policija novinarje informirala o kazenski ovadbi zoper tožnico, ni bila protipravna.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 358, 358-3.URS člen 15, 15/1, 25, 125.ZS člen 3.ZOR člen 296.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podrejeni tožbeni zahtevek - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti - pomanjkljivosti sodbe - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe
V obravnavani zadevi ne gre za sklepanje prvostopenjskega sodišča o drugem dejstvu, pač pa za njegovo dokazno oceno, sprejeto na podlagi ocene več izvedenih dokazov. Dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča o svojstvu tožnika kot fizične osebe pri izročitvi denarja temelji namreč na oceni listinskih dokazov in oceni verodostojnosti izpovedi obeh pravdnih strank.
Ker je bilo v tožnikovem podrejenem tožbenem zahtevku prvič odločeno na pritožbeni stopnji, je vrhovno sodišče ta del drugostopenjske sodbe preizkusilo po pravilih za pritožbeni postopek in ugotovilo, da je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožniku je bila odvzeta možnost obravnavanja njegovega podrejenega tožbenega zahtevka pred sodiščem, saj tega zahtevka prvostopenjsko sodišče sploh ni obravnavalo, pritožbeno sodišče pa je o njegovi neutemeljenosti odločilo brez obravnave, na kateri bi tožnik lahko imel polno možnost sodelovanja.
URS člen 23.ZPP člen 2, 2/1, 62, 411. ZUS člen 1, 1/3.
kršitev ustavne pravice - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - spor polne jurisdikcije - ocena zadeve, v kateri naj bi prišlo do posega v ustavno pravico
V obravnavani zadevi gre za spor polne jurisdikcije. Odločanje o predlogih za izdajo začasne odredbe pri predodelitvi otrok razvezanih zakoncev so absolutno nujne zadeve. Sodišče prve stopnje je napačno ugotavljalo predvsem subjektivne razloge na strani sodnika. V teh sporih je treba ocenjevati celotni čas od vložitve predloga v pravdi pa do odločitve upravnega sodišča, ker je pretečeni čas bistveni kriterij za presojo, ali je bilo poseženo v to ustavno pravico. Ker pojem "sojenje brez nepotrebnega odlašanja" ni opredeljen, mora sodišče oceniti zadevo, v kateri naj bi prišlo do posega v ustavno pravico, in sicer z oceno najmanj kriterijev narave zadeve, njene zapletenosti in občutljivosti, dosedanje ravnanje sodišča in strank ter pomen zadeve na tožnika.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravil postopka - napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje je ravnalo v nasprotju s 1. odstavkom 50. člena ZUS, ker je na nejavni seji ugotavljalo dejstva, ki jih je v dopolnitvi odgovora na tožbo zatrjevala tožena stranka, tožečima strankama pa ni omogočilo, da bi se izjavili o teh dejstvih. Podana je bistvena kršitev postopka po 1. točki 1. odstavka in 2. odstavku 72. člena ZUS. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje glede napotitve tožečih strank z odškodninskim zahtevkom na pravdo na podlagi 2. odstavka 63. člena ZUS.
ustavne pravice - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - že končan sodni postopek
Če je sodni postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja že končan, kršitve te pravice ni več mogoče preprečevati. Aktualen je le še zahtevek na ugotovitev nezakonitega dejanja in za pravično odškodnino. Za odločanje o takem zahtevku pa v Zakonu o upravnem sporu (ZUS) ni podlage. Posamezniki imajo v primeru morebitne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v že končanem postopku na voljo možnost zahtevati povračilo škode po določbi 26. člena Ustave RS.
ZUS člen 62, 75, 75/3.OZ člen 147, 147/1.URS člen 23.
ustava - kršitev ustavnih pravic - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - povrnitev škode - pravila odškodninskega prava - pasivna legitimacija
Za povrnitev škode zaradi kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, veljajo pravila odškodninskega prava. Pasivno legitimirana je zato Republika Slovenija.
pravica do povrnitve škode, ki jo v zvezi z opravljanjem službe povzroči državni organ - upravni postopek - rušenje objekta
V obravnavanem primeru je toženka v upravnem postopku ravnala v skladu s predpisi, saj je rušenje objekta temeljilo na upravni odločbi, in sicer na tisti, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, Izpostava Kamnik in ki ni bila odpravljena. Ta odločba upravnega organa temelji na 73. - 76. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Poleg tega je upravni postopek po 76.a členu ZUN tekel proti investitorju in je posegal v prostor brez ustreznih dovoljenj ali odločbe, in ne proti tožnici. Če je ravnal samovoljno, tožnici ni nastala škoda, če je bil njen pooblaščenec, pa naj sama uredita svoje notranje razmerje.
ustavne pravice - kršitev ustavnih pravic - sojenje v razumnem roku
Nedoločenemu pravnemu pojmu sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 1. odstavka 23. člena Ustave RS je treba v vsakem posameznem primeru natančno določiti njegovo vsebino.
kršitev ustavnih pravic - sojenje v razumnem roku - prenehanje dejanja, s katerim naj bi bila kršena pravica
Ker je bil postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja že končan, kršenja te pravice ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati. Dejanje, s katerim naj bi bila kršena obravnavana pravica, je namreč prenehalo, smisel sodnega varstva pa je zoper še trajajočo kršitev te pravice v upravnem sporu v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje odločanja sodišča.
ZPP člen 11, 11/1, 11/3, 109, 109/1, 109/2.URS člen 2,15, 22, 25, 29, 39.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku - avtoriteta sodne oblasti - pravica do pravnega varstva - pravica do svobode izražanja - višina denarne kazni
Določba 109. člena ZPP o kaznovanju tistega, ki v vlogi žali sodišče, je disciplinski ukrep, ki ima namen zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka, nujno procesno disciplino, zaupanje v sodstvo in avtoriteto sodne oblasti. Ta določba ne omejuje stranke pri navajanju vsebine, temveč pri načinu podajanja izjav. Udeleženec postopka svojih izjav pred sodiščem ne sme podajati na nedostojen žaljiv način.
Tožnik je v tožbi in dopolnitvi tožbe navedel vse podatke, ki jih določa 3. odstavek 28. člena ZUS. Vsebina tožbe je bila sposobna za obravnavanje in meritorno odločanje, zato ni bilo podlage za njeno zavrženje. Z odklonitvijo sodnega varstva je bila kršena njegova ustavna pravica iz 1. odstavka 23. člena Ustave RS.
URS člen 15, 22, 35, 51. EKČP člen 5.ZNP člen 70, 71, 75,81.ZZDej člen 49.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - zdravljenje na zaprtem oddelku - podaljšanje pridržanja - varstvo osebnostnih pravic
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, saj sta na podlagi zdravstvene dokumentacije, mnenja zavodske psihiatrinje ter mnenja izvedenca ugotovili, da pridržani boleha za kronično boleznijo - shizofrenijo paranoidnega tipa, ki ima v zadnjih letih izrazito neugoden potek. Ima slabo realitetno kontrolo, zato je prisoten kronificiran blodni sistem (tako je na primer prepričan, da je po njegovih projektih izdelano letališče na Japonskem, da ima otroke z določenimi ženskami in podobno). Zdraviti se mora z zdravili, ki jih mora jemati trikrat dnevno, toda pridržani je do predpisane psihofarmako terapije neuvideven in brez kontrole ne bi jemal zdravil. Če ne bi jemal zdravil, pa bi ogrožal sebe in okolico.
Sodišči sta preverili tudi možnost, da bi pridržani živel izven zavoda in jemal zdravila pod kontrolo, a je ni.
pravica do povračila škode - človekove pravice in temeljne svoboščine - odškodninska odgovornost za zakonodajno protipravnost - socialne in ekonomske pravice - socialna varnost otrok
Socialna in ekonomska enakost prav vseh otrok je iluzorna. Tudi ustava, mednarodne konvencije in zakonodaje te vrednote ne morejo zagotavljati. Dolžnost države je, da poskrbi za tak standard socialne varnosti, ki zagotavlja preživetje in ki je v skladu z njenimi ekonomskimi sposobnostmi.
Ker tožeča stranka ni prejela odločbe o odločitvi tožene stranke o dodelitvi sredstev, je nastalo stanje, analogno molku organa. Tožeča stranka bi v taki situaciji imela možnost, ob izpolnjenih predpostavkah, sprožiti upravni spor, zato ne gre za zadevo, ki jo je treba obravnavati kot posebno vrsto spora polne jurisdikcije zaradi varstva ustavnih pravic.
URS člen 147, 161, 161/1.ZustS člen 43, 48.ZGZS člen 20a, 20b. ZGZS-A.
zahteva za varstvo zakonitosti - razveljavitev zakona - pravna praznina - protiustavnost - članski prispevek - ugotovitev protiustavnosti zakona - pravne posledice ugotovitve protiustavnosti - pravne posledice razveljavitve zakona - ugotovitev protiustavnosti - gospodarska zbornica - merila za določitev članskega prispevka
Če ustavna odločba le ugotovi neskladnost zakona z ustavo, zakon ni razveljavljen in se torej mora uporabljati še naprej vsaj do izteka roka za odpravo neskladnosti. Isto velja celo za (že razveljavljeni) zakon do preteka roka za učinkovanje razveljavitve.
Zaradi pravnih praznin protiustavni zakon se uporablja še naprej, če zakonodajalec v postavljenem roku zakona ne uskladi z ustavo. Kot takšen se mora uporabljati, četudi o njegovi protiustavnosti ni dvoma. Tako je, ker je zakon tudi po preteku uskladitvenega razloga (še vedno) nerazveljavljen. Takšno pravno stanje se nadaljuje vse dokler zakonodajalec za odpravo protiustavnosti ne sprejme ustreznega zakona in se novi zakon tudi ne začne uporabljati.