CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VS08094
ZASP člen 99, 99/4.URS člen 22.
avtorsko pravo - avtorsko pravno varstvo - materialne avtorske pravice - avtorski honorar - človekove pravice in temeljne svoboščine - enako varstvo pravic - zastopanje strank v pravdnem postopku - pooblaščenci - dokazovanje - izvedenci - plačilo predujma za izvedenca
Iz avtorske pogodbe tako kot iz podjemniške pogodbe (četrti odstavek 99. člena ZASP) izhaja dolžnost plačila naročenega dela. Toženka je dolžna plačati tolikšen obseg dogovorjenega dela, kolikor je dokazan. Zavrnitev plačila za nedokazani del je zato materialnopravno pravilna.
Res bi bilo za ustrezno enakost pravdnih strank bolje, da bi vsako od njiju zastopal odvetnik, ne pa samo eno od njiju. Vendar v pravdnem postopku na prvi stopnji ni predpisano obvezno zastopanje strank, zato lahko v vsaki pravdni zadevi pride do takega, za eno strank manj ugodnega položaja. Tudi iz ustavne zahteve za enako varstvo pravic ne izhaja zahteva za obvezno zastopanje pravdnih strank po odvetnikih v postopku na prvi stopnji. Zato je le od volje vsake posamezne stranke odvisno, ali bo nastopala sama, ali pa bo pooblastila odvetnika.
Če se je tožnik kljub dobronamernemu nasvetu sodišča odločil, da ne bo pooblastil novega odvetnika, je ravnal v skladu s svojo svobodno voljo, vendar mora nositi tudi posledice take odločitve, ki se sedaj kažejo v njegovem občutku, da naj ne bi bil enako obravnavan kot nasprotna stranka, ki je imela odvetnika.
DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS08181
URS člen 15, 26, 33, 67.ZOR člen 210, 210/4, 714.ZPP člen 1, 196, 339, 339/2-3, 339/2-6, 339/2-12, 339/2-14, 370.ZKP člen 172, 214, 224, 498.
sodna pristojnost - neupravičena pridobitev - aktivna legitimacija dedičev - enotno sosporništvo - vrnitev stvari - kazenski postopek - odškodninska odgovornost države - varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - zaseg predmetov v predkazenskem postopku - zavrženje ovadbe - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - materialno sosporništvo dedičev
V kazenskem postopku zaseženih predmetov po ustavitvi postopka ni dovoljeno zadrževati zaradi tega, ker je v teku kak drug, milejši postopek proti državljanu ali ker ima morda država kako terjatev do državljana. Če je tudi v takih postopkih mogoče zaseči predmete, morajo to odrediti organi, ki so pristojni za te postopke, in sicer po pravilih, ki so predpisani za te postopke.
varstvo ustavnih pravic - upravni spor - dopustnost upravnega spora - drugo sodno varstvo
Ker je sodno varstvo zagotovljeno v izvršilnem in zemljiškoknjižnem postopku, ni izpolnjen negativni pogoj - odsotnost drugega sodnega varstva. Zato varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu ni dopustno.
ZDoh člen 11, 11-4. ZDoh-1 člen 16, 16/7.URS člen 14, 15. ZUS člen 73.
dohodnina - olajšave za pastorka - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - njene pravne posledice na nepravnomočne odločbe - sojenje na podlagi neposredne uporabe določb Ustave RS.
Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je določba 4. alinee 11. člena ZDoh v nasprotju z Ustavo, ni pa odločilo, kako se rešujejo odprte zadeve v predhodnem obdobju do uskladitve zakona z Ustavo, je treba po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru tožniku v tem sporu zagotoviti učinkovito varstvo pravic z neposredno uporabo določb Ustave RS.
povrnitev gmotne in negmotne škode - pravica do zdravstvenega varstva - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnost - prispevek oškodovanca k povečanju škode - prisilitev k zdravljenju - dolžnost oškodovanca podvreči se medicinskemu posegu (artroskopija)
Za presojo oškodovančeve dolžnosti zmanjševati škodo niso odločilni kriteriji, ki jih postavlja medicinska veda, pač pa standard povprečnega pacienta. Tožnici, ki je prestala že pet medicinskih posegov, od tega kar dve artroskopiji, zato ni mogoče očitati nesodelovanja pri zdravljenju, ker potem, ko dosedanje ni prineslo pričakovanih (zaželenih) učinkov, odklanja ponoven artroskopski poseg.
privatizacija stanovanj - upravičenci za odkup - imetništvo stanovanjske pravice - državljanstvo RS - zamenjava stanovanja - odgovornost države - povrnitev gmotne škode - denarna odškodnina
V času, ko naj bi tožnica sklenila pogodbo o odkupu stanovanja, bi morala biti imetnica stanovanjske pravice na tem stanovanju, poleg tega pa bi glede na veljavna določila 68. člena URS in UZITUL morala izpolnjevati tudi pogoj državljanstva Republike Slovenije.
ZVO člen 35, 35/2, 78, 78/1, 78/2, 78/3.ZS člen 3, 3/2.URS člen 3, 3/2.
poseg v okolje - postavitev daljnovoda - odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnine - merila za določitev višine odškodnine - neobstoj (nesprejem) podzakonskega predpisa - delna zakonska praznina - kršitev ustavnega načela delitve oblasti
Postavitev koridorja in daljnovoda na tožničini nepremičnini predstavlja prav tak poseg, kot ga ima v mislih prvi odstavek 78. člena ZVO. Nesprejem v drugem odstavku istega člena predvidenega podzakonskega predpisa pomeni delno zakonsko praznino. Nižji sodišči sta pri določitvi odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine ravnali v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 3. člena ZS.
Upoštevali sta merila, ki veljajo pri določanju odškodnine za zmanjšano vrednost nepremičnine v drugih podobnih primerih iz obligacijskega prava in se pri tem oprli na izvedensko mnenje stalnega sodnega izvedenca gradbene stroke. Tako sta ne samo smeli, ampak tudi morali storiti, ker ne smeta odkloniti sodnega varstva (drugi odstavek 2. člena ZPP) in ker morata v konkretni zadevi napolniti tudi eventuelno pravno praznino (drugi odstavek 3. člena ZS). Zato tako ravnanje sodišča ne pomeni zatrjevane kršitve načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast iz drugega odstavka 3. člena URS.
Ne gre za dejanje upravnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, če gre za pooblastilno razmerje med tožnikom in tožnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS07671
ZNP člen 34, 37.ZPP člen 378, 384, 384/3, 384/4.URS člen 15, 15/5.
dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - pravica do revizije - človekove pravice in temeljne svoboščine - uresničevanje in omejevanje pravic
Pravica do revizije je ena izmed dodatnih pravic, poleg tistih, ki jih zagotavlja ustava. Zato ni mogoče govoriti o omejevanju človekove pravice, če zakon pravice do tega pravnega sredstva ne zagotavlja za vse sodne odločbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO JAVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS07640
URS člen 26, 26/1. Drugi protokol o prepovedi ali omejitvi uporabe min, min presenečenja in drugih sredstev h Konvenciji o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako člen 3, 3/1, 3/4.ZOR člen 177, 177/3.
pravica do povračila škode - protipravnost - prispevek oškodovanca - stopnja krivde - malomarnost - javnopravna odškodninska odgovornost države - ravnanje teritorialne obrambe ob agresiji JLA - protitankovske mine - mednarodno vojno pravo
Ravnanje pripadnikov teritorialne obrambe v času izrednih razmer zaradi priprav JLA na agresijo je imelo svojstvo ravnanja javnopravnih oseb. Zato je pravna podlaga za toženkino odgovornost v prvem odstavku 26. člena Ustave Republike Slovenije.
O hujši stopnji krivde od malomarnosti za obe tožnici bi bilo mogoče govoriti samo, če bi vedeli ali vsaj morali vedeti, da je barikada oziroma njena okolica minirana, pa bi vseeno peljali naprej in lahkomiselno mislili, da se bosta minam izognili.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS07614
URS člen 15, 15/2, 15/3, 27, 34, 35, 39. EKČP člen 6, 10, 10/2. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 19, 19/3.ZOR člen 170, 170/1, 171, 171/1, 199, 200. ZPZ člen 2, 3. ZJG člen 7. ZMed.KZ člen 169.
zahteva za varstvo zakonitosti - varstvo osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - svoboda izražanja - razžalitev v tisku - povrnitev negmotne škode - objava sodbe ali popravka - žalitev časti - javna glasila (mediji) - žaljivost kot pravni standard - očitek storitve kaznivega dejanja - preklic neresnične izjave - objava sodbe v drugih medijih
Toženka je zlorabila pravico do svobodnega izražanja in dolžnosti obveščanja javnosti, saj bi se morala zavedati, da je v svoji reviji neupravičeno objavila neresnična in za tožnika žaljiva dejstva. Zaradi posega v čast in ugled je tožnik upravičen do zadoščenja po 199. členu ZOR in sicer do preklica neresničnih izjav, glede na okoliščine primera, zlasti glede na težo žalitev in posledice nedopustnega ravnanja, pa tudi do objave sodbe v reviji, ki jo izdaja tožnik.
Zahteva za objavo sodbe v tistih medijih, ki so povzemali objavljene trditve toženke, je bila zavrnjena, saj niso pravdne stranke, zato jim sodišče v tem postopku ne more naložiti izpolnitve nobenih obveznosti, tožbeni zahtevek, da mora toženka nekaj objaviti na svoje stroške, pa je premalo določen, da bi bil izvršljiv.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS07496
URS člen 16, 51.ZNP člen 70, 71, 71/3, 73.ZZDej člen 49.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - varstvo osebne svobode - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije - prostovoljno zdravljenje
Za ugotovitev ali obstajajo pogoji za pridržanje bolnika na zdravljenju na zaprtem oddelku v zdravstveni ustanovi (70. člen ZNP) ne zadošča zgolj obstoj duševne bolezni in potrebe po zdravljenju (kar je predvsem medicinska odločitev), temveč je treba ugotoviti še ogrožanje drugih ljudi ali sebe. Ta odločitev pa prehaja medicinske okvire in zahteva tehtanje stopnje ogroženosti ali kršitve ustavno varovanih družbenih vrednot. Tudi presoja, ali bolnik lahko svobodno odloča o zdravljenju in ali lahko kljub bolezni oblikuje pravno relevantno izjavo, zahteva pravno presojo. V tretjem odstavku 71. člena ZNP je predvidena presoja sodišča, če je oseba pridržana v zdravstveni organizaciji, ali če iz strokovnih spoznanj o duševnem stanju pridržane osebe izhaja, da ne more izraziti svoje volje. V primeru duševne bolezni je sposobnost razumevanja in dojemanja dejstev zaradi bolezni same ali zaradi zdravil pogosto pomembno zmanjšana in bolnik nima uvida v svoje bolezensko stanje. Zato je v dvomu prav, da presojo o nujnosti zdravljenja poleg zdravnika opravi sodišče v posebnem tajnem postopku.
ustavne pravice - varstvo osebnih podatkov - vpogled v spis državnega organa
Če ZDT ni urejal načina izvrševanja pravice do vpogleda v spis državnega tožilstva, ne pomeni, da stranki ne gre ustavna pravica do varstva osebnih podatkov, saj se ta uresničuje neposredno na podlagi ustave.
Procesna legitimacija pomeni pravico do postopka in do meritorne odločitve. Ta pravica ni splošna in ne pripada vsakomur, nasprotno, odvisna je od določenih, točno individualiziranih okoliščin.
Posebnost predpostavke procesne legitimacije je, da je ZPP nikjer izrecno ne ureja in izhaja neposredno iz ustave. Že iz ustave izhaja da ta pravica pripada le tistemu, ki je v postopku procesno legitimiran. Člen 22 v povezavi s 23. členom ustave določa, da je vsakomur zagotovljeno sodno varstvo njegovih - ne pa pravic tretjih. ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikov-anja.
Če je z izrekom sklepa zavržena tožba kot celota, je ta izrek nerazumljiv in v nasprotju z uvodom in razlogi sklepa, kjer pa se navaja, da se zavrže tožba le zoper eno toženo stranko. Sodišče je vezano na opredelitev strank v tožbi in jih samo ne sme spreminjati; če pa meni, da katera od v tožbi navedenih strank ne more biti stranka, ali se mu zdi opredelitev strank nejasna, mora zahtevati popravo tožbe.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - USTAVNO PRAVO
VS15352
ZUstS člen 46.
razveljavitev predpisa po odločbi ustavnega sodišča - zahteva za odpravo škodljivih posledic
Odpravo nastanka škodljivih posledic zaradi razveljavitve zakona oziroma podzakonskega akta, ki ne učinkuje neposredno brez izdanega posamičnega akta, je mogoče zahtevati na podlagi 1. odstavka 46.
člena ZUstS samo v primeru, da je bil izdan posamični akt na podlagi razveljavljenih predpisov. Zato v takem primeru ni mogoče uporabiti 3. odstavka navedenega člena ZUstS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS07316
ZPP (1977) člen 12, 12/3, 41, 41/2, 376, 376/2.ZOR člen 200, 201, 201/1, 203, 376, 376/1, 376/2, 377, 377/1, 377/2.URS člen 15, 15/3, 23, 27, 35. EKČP člen 6, 6/1, 6/2.
povrnitev škode - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje - pretrganje zastaranja - predhodno vprašanje o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti za smrt obdolženca med kazenskim postopkom - konkurenca ustavne pravice do sodnega varstva in domneve nedolžnosti - učinki pravnomočne vmesne sodbe - ugovor zastaranja - dovoljenost revizije
Določba tretjega odstavka 12. člena ZPP (1977) ne izključuje vselej, da ne bi moglo pravdno sodišče samo ugotavljati, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren. Gre za primere, ko je taka ugotovitev nujna za pravilno uporabo materialnega prava v civilno pravnem razmerju. Med take izjeme sodi tudi primer, ko je bil kazenski postopek ustavljen zaradi smrti obdolženca.
V postopku, ki teče po pravnomočnosti vmesne sodbe, ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na temelj zahtevka, torej tudi ne ugovora zastaranja.
Odškodninski zahtevki vsakega od tožnikov za nepremoženjsko škodo imajo različno dejansko podlago. Dejanska in pravna podlaga nepremoženjske škode prvih dveh tožnikov in njune premoženjske škode pa se tudi razlikujeta (drugi odstavek 41. člena ZPP). Ker izpodbijane prisoje tretji tožnici prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo ter prvemu tožniku in drugi tožnici prisojene odškodnine za premoženjsko škodo ne presegajo mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija v tem delu ni dovoljena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS07420
URS člen 35.ZOR člen 199, 200.ZPP člen 3, 371, 400. EKČP člen 6, 6/1.
povrnitev negmotne škode - varstvo osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - objava ovadbe s soglasjem tožnice - objava sodbe
S tem, ko je tožnica novinarju izročila ovadbo in se z njim dogovorila za objavo zadeve, je privolila v to, da bo del njene zasebnosti glede njenih zdravstvenih težav izpostavljen v javnosti. Ob odsotnosti drugačnega dogovora o posebnem pisnem soglasju je to za objavo zadoščalo. Druga objava je sledila zavrženju kazenske ovadbe, stališče zdravnikov o poteku dogodkov pa se je od tožničinega razlikovalo. Tudi vsebina drugega članka se nanaša na tisti del zasebne sfere tožnice, ki je bil v javnosti (s soglasjem tožnice) že obravnavan. Ker je tožnica svoj primer želela predstaviti javnosti, tudi predstavitev stališč druge stranke nasploh, z vidika varovanja tožničine zasebnosti, ni bila nedopustna.
Do posega v tožničino zasebnost naj bi prišlo z nizanjem nepomembnih, neresničnih podrobnosti, izpuščena pa naj bi bila relevantna dejstva. Te navedbe kažejo na to, da naj bi, po revidentkinem mnenju, šlo za vdor v njeno zasebnost zaradi tega, ker so v javnost prišle informacije, podrobnosti, ki jo spravljajo v zadrego, pa tudi takšne, ki jo prikazujejo v napačni luči. Za odločitev v tej zadevi je zato odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da revidentka v člankih ni bila navedena z imenom in priimkom in je bila zato lahko prepoznavna le v krogu prijateljev in znancev, ki jim je o zadevi tudi sama nekaj zaupala. Samo v tem obsegu bi, po presoji revizijskega sodišča, lahko prišlo do posega v tožničino zasebnost. Vendar pa je pri nadaljnji presoji treba upoštevati, da je tožnica sama kopijo ovadbe in njene dopolnitve (v celoti) prepustila novinarju in se z njim dogovorila za objavo. Če so bile torej v člankih opisane podrobnosti, ki jih revidentka ni imela namena razkriti nikomur, je bila njihova objava posledica njenega lastnega ravnanja. Objavljena članka zato ne predstavljata nedovoljenega posega v tožničino zasebnost in druge osebnostne pravice, saj se je tožnica sama (v tem delu) odrekla svoji zasebnosti.