ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS08719
URS člen 15, 39.ZOR člen 13, 200.
razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - nosilci javnih funkcij - osebnostne pravice - načelo svobode izražanja - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic
Učinkovito zagotavljanje pravice do svobode izražanja se navzlic mejam, ki jih tej pravici zarisujejo pravice drugih, izključuje s pristopom, ki bi pisca ali govorca prek razumnih meja omejeval zgolj zaradi ene izmed možnih razlag besednega sporočila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS08593
URS člen 15, 35, 51. EKČP člen 5.ZNP člen 37, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76,77, 78, 79, 80, 81.
postopek pridržanja oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - podaljšanje pridržanja - pravica do prostosti - pravica do varnosti duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Po 81. členu ZNP se v postopku za podaljšanje pridržanja primerno uporabljajo določila postopka o pridržanju. Zato je sodišče pravilno ravnalo v skladu s 75. členom ZNP, ko je obiskalo pridržano osebo in jo zaslišalo, zaslišalo je zdravstveno osebje v bolnišnici in pritegnilo tudi zdravnika specialista iz druge zdravstvene organizacije, ki je pregledal vso zdravstveno dokumentacijo in pridržano osebo ter potrdil, da ima kronično duševno bolezen shizofrenijo paranoidnega tipa, ki ima predvsem v zadnjih letih izrazito neugoden potek, kar je posledica narave bolezni same in tega, da odklanja zdravljenje in jemanje zdravil.
Je pa revizija utemeljena, kolikor opozarja, da je sodišče sicer skrbno ocenilo izpovedi oseb, ki so bile zaslišane v postopku pri prejšnjih odločitvah, vendar sedaj ni ponovno zaslišalo vsaj brata in skrbnika pridržane osebe, da bi se prepričalo, ali so se v letu dni morda spremenile okoliščine in ali bi bilo mogoče z njuno pomočjo ali s pomočjo kake tretje osebe zagotoviti, da bi pridržani vendarle jemal zdravila.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu - procesna predpostavka za vložitev tožbe - primarno sodno varstvo v rednem postopku
Stranka ne more uveljavljati subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu, če ima na razpolago primarno sodno varstvo v rednem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti.
SZ člen 56, 56/1, 58, 147, 147/3, 150, 150/2. ZSR člen 5, 5/1.URS člen 33, 67.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpraznitev stanovanja - pravica do zasebne lastnine - posegi v lastninsko pravico - dolžnost sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino - pravica do neprofitne najemnine - prenosljivost pravice - uporabnik stanovanja po ZSR
Pravica do neprofitne najemnine velja le za nekdanje imetnike stanovanjske pravice, na uporabnika stanovanja po ZSR pa se je (kot izjema) prenesla samo ob pogojih iz tretjega odstavka 147. člena SZ. V vseh drugih primerih je ta pravica neprenosljiva.
Upravni organ je zavrnil zahtevo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za priznanje položaja stranke v lokacijskem postopku zaradi tega, ker ni izkazal lastništva države na zemljiščih, na katerih je bila predvidena gradnja. Z odločbo Ustavnega sodišča RS je bil med upravnim sporom razveljavljen Odlok o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega družbenega plana I, s katerim je občina v nasprotju s 3. in 8. členom ZKZ nezakonito spremenila namembnost najboljših kmetijskih zemljišč. Zato je Ustavno sodišče RS odpravilo zazidalni načrt. Ker je bilo sodelovanje v postopku odklonjeno tožeči stranki zaradi neizkazanega lastništva zemljišč, je z razveljavitvijo prostorskih aktov nastopil učinek odločitve Ustavnega sodišča RS tudi na to pravno razmerje, ker o njem še ni bilo pravnomočno odločeno.
ustavno sodišče - razlaga določb ZDen - podlaga za odpravo posamičnega akta
Če je bila s strani ustavnega sodišča podana razlaga določb ZDen, to še ni podlaga za odpravo posamičnega akta na podlagi 46. člena ZUstS, saj se ta določba nanaša na odpravo podzakonskega predpisa.
Ker je tožniku sodno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku, ni izpolnjen negativni pogoj iz 3. odstavka 1. člena ZUS - odsotnost drugega sodnega varstva. Zato sodnega varstva ustavnih pravic ne more uveljavljati v upravnem sporu in je prvostopno sodišče utemeljeno zavrglo nedovoljeno tožbo.
varstvo osebnih podatkov - varstvo ustavnih pravic - sojenje na seji
Odločitev o zakonitosti dejanja, s katero se posega v ustavne pravice po 3. odstavku 1. člena ZUS, je odločitev o pravici; sodišče je kršilo 22. člen Ustave RS, ker je tožbo zavrglo, ne da bi strankam dalo možnost, da se izjavijo o procesnem gradivu v sodnem spisu.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča so osmrtnice po vsebini plačano obvestilo in je stvar uredniške politike, v kakšni obliki se bodo objavljale (z verskimi simboli ali brez). Opustitev objave osmrtnice, skupaj z znamenjem križa, ne predstavlja akta oz. dejanja iz 3.
odstavka 1. člena ZUS. Gre za razmerje med posamezniki in pravno osebo, brez oblastnih elementov, in je za tako razmerje zagotovljeno civilno sodno varstvo.
varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Zaradi izjav posameznikov in uradnih oseb, danih v sredstvih javnega obveščanja, ni mogoče uveljavljati varstva v upravnem sporu na podlagi 3. odstavka 1. člena ZUS, saj je v takšnih primerih zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer pred sodiščem splošne pristojnosti.
ZUS člen 1, 1/3, 2, 2/1, 16, 16/1, 21, 21/1, 28, 28/3, 36, 36/4, 62, 62/1, 73.URS člen 34, 35, 37.ZPP člen 150, 184.ZPPre člen 14.
varstvo ustavnih pravic - ustavna pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - upravni spor - drugo sodno varstvo
Poročilo o delu zaposlenih, ki ga pripravi delodajalec, samo po sebi ni poseg v ustavne pravice. Prav tako ni poseg v ustavno pravico, če si delodajalec pridobi izpis evidence telefonskih klicev na svojih telefonskih aparatih. Ker tožnik v Poročilu ni obravnavan na podlagi izpisa evidence telefonskih klicev, ki za službene aparate, ki jih ima v uporabi, niti ni bila pridobljena, in ni zajet v prikazu gostote medsebojnih klicev ter v sklepu na podlagi te gostote, s Poročilom v njegove ustavne pravice ni bilo poseženo. Zoper storilce posamičnih dejanj pa ima zagotovljeno drugo sodno varstvo v kazenskem in pravdnem postopku.
V zvezi z odškodnino zaradi okrnitve svobode revizijsko sodišče ugotavlja, da je šlo za poseg države, ki je bil izveden v nasprotju z 19. členom URS, ker je bila tožnikom odvzeta svoboda v nasprotju s postopkom, ki ga zato določa zakon, saj je bilo ravnanje policistov brutalno. Zaradi tega so tožniki po 26. členu URS in po splošnih pravilih ZOR, upravičeni do denarne odškodnine, ki se v sodni praksi praviloma določa kot enotno obliko škode. Pritrditi je sodišču druge stopnje, da v obravnavanem primeru ni mogoče prisoditi posebne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode in posebne odškodnine zaradi kršitve pravice osebnosti - čast in dobro ime in da so tudi tožniki sami v tožbi zahtevali 1.000.000 tolarjev za strah in 1.000.000 tolarjev zaradi okrnitve svobode in pravice osebnosti. Celo odškodnino za strah bi bilo treba presojati skupaj. Zaradi tega, ker sta bili ločeno ovrednoteni odškodnina za strah in odškodnina zaradi okrnitve svobode, pa ni bilo kršeno materialno pravo, saj je skupna odškodnina v znesku 600.000 tolarjev vsakemu od tožnikov pravična.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VS08205
ZOR člen 155.ZDen člen 72.URS člen 26.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nacionalizirane nepremičnine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - višina prikrajšanja
Celo ob predpostavki protipravnosti ravnanja tožene stranke in vzročne zveze z nastalim prikrajšanjem pravno ni mogoče odločiti o višini odškodovanja po določbah ZDen, dokler ni znana oblika prikrajšanja. Višina prikrajšanja namreč utegne biti različna pri vrnitvi nepremičnine v naravi in drugačna pri izplačilu obveznic Slovenskega odškodninskega sklada.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VS08094
ZASP člen 99, 99/4.URS člen 22.
avtorsko pravo - avtorsko pravno varstvo - materialne avtorske pravice - avtorski honorar - človekove pravice in temeljne svoboščine - enako varstvo pravic - zastopanje strank v pravdnem postopku - pooblaščenci - dokazovanje - izvedenci - plačilo predujma za izvedenca
Iz avtorske pogodbe tako kot iz podjemniške pogodbe (četrti odstavek 99. člena ZASP) izhaja dolžnost plačila naročenega dela. Toženka je dolžna plačati tolikšen obseg dogovorjenega dela, kolikor je dokazan. Zavrnitev plačila za nedokazani del je zato materialnopravno pravilna.
Res bi bilo za ustrezno enakost pravdnih strank bolje, da bi vsako od njiju zastopal odvetnik, ne pa samo eno od njiju. Vendar v pravdnem postopku na prvi stopnji ni predpisano obvezno zastopanje strank, zato lahko v vsaki pravdni zadevi pride do takega, za eno strank manj ugodnega položaja. Tudi iz ustavne zahteve za enako varstvo pravic ne izhaja zahteva za obvezno zastopanje pravdnih strank po odvetnikih v postopku na prvi stopnji. Zato je le od volje vsake posamezne stranke odvisno, ali bo nastopala sama, ali pa bo pooblastila odvetnika.
Če se je tožnik kljub dobronamernemu nasvetu sodišča odločil, da ne bo pooblastil novega odvetnika, je ravnal v skladu s svojo svobodno voljo, vendar mora nositi tudi posledice take odločitve, ki se sedaj kažejo v njegovem občutku, da naj ne bi bil enako obravnavan kot nasprotna stranka, ki je imela odvetnika.
DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS08181
URS člen 15, 26, 33, 67.ZOR člen 210, 210/4, 714.ZPP člen 1, 196, 339, 339/2-3, 339/2-6, 339/2-12, 339/2-14, 370.ZKP člen 172, 214, 224, 498.
sodna pristojnost - neupravičena pridobitev - aktivna legitimacija dedičev - enotno sosporništvo - vrnitev stvari - kazenski postopek - odškodninska odgovornost države - varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - zaseg predmetov v predkazenskem postopku - zavrženje ovadbe - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - materialno sosporništvo dedičev
V kazenskem postopku zaseženih predmetov po ustavitvi postopka ni dovoljeno zadrževati zaradi tega, ker je v teku kak drug, milejši postopek proti državljanu ali ker ima morda država kako terjatev do državljana. Če je tudi v takih postopkih mogoče zaseči predmete, morajo to odrediti organi, ki so pristojni za te postopke, in sicer po pravilih, ki so predpisani za te postopke.
varstvo ustavnih pravic - upravni spor - dopustnost upravnega spora - drugo sodno varstvo
Ker je sodno varstvo zagotovljeno v izvršilnem in zemljiškoknjižnem postopku, ni izpolnjen negativni pogoj - odsotnost drugega sodnega varstva. Zato varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu ni dopustno.