ZKme-1 člen 56, 56/4. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
neposredna plačila v kmetijstvu – dovoljena revizija – bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu – sodba, ki se je ne da preizkusiti
Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na tožbene ugovore, ki se nanašajo na za odločitev o zadevi pravno pomembne navedene okoliščine glede pogojev za zavrnitev zahtevka za izplačilo spornih sredstev, zato je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, saj takšne sodbe po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče preizkusiti.
razlastitev – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, če je predmet spora zakonitost odločbe o razlastitvi.
Revident z navedbami o tem, da naj bi bilo pravno vprašanje razvidno iz nadaljevanja obrazložitve in s splošnimi navedbami o zlorabi instituta razlastitve ter nesorazmernem posegu v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja. Ker pravnega vprašanja tudi ni izpostavil v nadaljevanju revizije in ker ni naloga Vrhovnega sodišča, da med revizijskimi razlogi in navedbami išče in nato samo kot pomembno izpostavlja pravno vprašanje oziroma pravna vprašanja, ki naj bi utemeljevala dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izpolnjenost pogoja za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 ni izkazana.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZVet-1 člen 66, 66/7. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 3, 3/5, 3/6.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve – odločanje po prostem preudarku (diskrecija)
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.
Ker odločanje tožene stranke o izbiri koncesionarja na podlagi šestega odstavka 3. člena Uredbe ne predstavlja odločanja po diskreciji oziroma po prostem preudarku, izpostavljeno vprašanje, ki temelji na predpostavki, da je bila pri odločanju o izbiri uporabljena diskrecija, ni pomembno po vsebini zadeve in zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZVOP-1 člen 1, 6, 6-1, 6-2, 6-5, 6-18, 8, 8/1, 8/2, 10, 10/1, 50, 52, 52/1, 72, 72/1, 73, 73/1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, preambula točka 26.
varstvo osebnih podatkov - telefonska številka - osebni podatek - ukrep državne nadzornice za varstvo osebnih podatkov - javni interes - obdelava osebnih podatkov - privolitev posameznika - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje
Upoštevaje opredelitev pojma osebnega podatka iz 1. točke 6. člena ZVOP-1 in opredelitve posameznika po 2. točki 6. člena ZVOP-1, je pravilen zaključek, da je za tistega, ki razpolaga s telefonsko številko, tudi ob izostanku kakšnih drugih podatkov, fizična oseba, ki to številko uporablja, vsaj (posredno) določljiva. Telefonsko številko je mogoče povezati s posameznikom brez nesorazmerno velikih naporov, stroškov ali porabe časa, torej ta podatek ni anonimiziran.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/2. ZPre-1 člen 7, 7/2, 63, 63/1.
pravni interes za tožbo - prevzemi - zakonski dvig prevzemnega praga - ugotovitvena sodba v upravnem sporu - izguba pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta - vztrajanje pri odpravi izpodbijanega akta - procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo - tožbeni predlog za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
Prepoved uresničevanja glasovalnih pravic prevzemnika, ki je dosegel prevzemni prag, nastopi na podlagi samega zakona (prvi odstavek 63. člena ZPre-1). Izpodbijana odločba je zato po svoji naravi deklarativna odločba, ki glede na obstoječe dejansko stanje le ugotavlja nastop pravnih posledic. Takšna odločba je nujno vezana na dejansko in pravno podlago ob njeni izdaji; zato (lahko) sprememba po izdaji odločbe bodisi v dejanski bodisi v pravni podlagi vpliva na njeno veljavnost oziroma učinkovanje. Tega ne spremeni dejstvo, da iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, da je ponovna pridobitev glasovalnih pravic lahko vezana (tudi) na spremembe v pravni podlagi odločbe.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 36/2, 42, 42/1. ZPre-1 člen 7, 7/2.
prevzemi - zakonski dvig prevzemnega praga – pravni interes za tožbo - izguba pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta – vztrajanje pri odpravi izpodbijanega akta – ugotovitvena sodba v upravnem sporu – procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo – tožbeni predlog za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
Tožnici svojega tožbenega predloga nista spremenili tako, da bi Vrhovnemu sodišču predlagali ugotovitev, da je izpodbijana odločba nezakonita. Ker tožnici nista zahtevali izdaje ugotovitvene sodbe, niso podane niti procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije - odstop terjatve – časovne meje pravnomočnosti – stranka postopka
Vložniku predloga za dopustitev revizije je bila terjatev tožeče stranke do tožene stranke odplačno odstopljena po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, zato ni bil niti ni mogel biti stranka gospodarskega spora. Iz istega razloga se tudi „neposredni pravni učinek“ pravnomočne sodbe na položaj prevzemnika terjatve ne razteza.
Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti o vprašanju, ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb o nesklepčnosti tožbe, v delu, ki se nanaša na višino tožbenega zahtevka.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 42, 42/1. ZPre-1 člen 7, 7/2.
prevzemi - zakonski dvig prevzemnega praga – pravni interes za tožbo - izguba pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta – vztrajanje pri odpravi izpodbijanega akta – ugotovitvena sodba v upravnem sporu – procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo – tožbeni predlog za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
Dne 26. 5. 2012 je začel veljati ZPre-1D, ki je spremenil višino prevzemnega praga v ciljni družbi tako, da je 25-odstotni delež nadomestil z 1/3 deležem glasovalnih pravic v ciljni družbi. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so bile tožnici ter ostale banke, na katere je naslovljena izpodbijana odločba, na dan izdaje odločbe skupaj imetnice 25,49-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico. To pa pomeni, da zanje sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka 63. člena ZPre-1, ki je po uveljavitvi novele ZPre-1D vezana na 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi, ne velja več. Zato tudi izpodbijana odločba ni več ovira za uresničevanje glasovalnih pravic tožnic v ciljni družbi.
Z uveljavitvijo novele ZPre-1D je odpadel pravovarstveni interes tožnic za odpravo odločbe o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic ciljne družbe. Ta je bil v odpravi prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic P. z oznako X. Ker izpodbijana odločba v času odločanja Vrhovnega sodišča ne omejuje več pravice tožnic, da uresničujeta svoje glasovalne pravice iz spornih delnic, tožnici svojega pravnega položaja z meritorno odločitvijo sodišča (tudi z eventualno odpravo odločbe) ne moreta več izboljšati.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - opredelitev do pritožbenih navedb – pravica do izjave v postopku - litispendenca – povrnitev škode - odškodnina za odstranjene panoje za jumbo plakate
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do navedb pritožnice, ki opozarjajo na vidike dejanske in pravne narave, ki bi utegnili vplivati na pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe.
Izpodbijana (vsebinsko prazna) obrazložitev (ko se je sodišče druge stopnje oprlo na razloge sodišča prve stopnje, h katerim ni imelo ničesar dodati) se prilega zavrnitvi vsake pritožbe.
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
ZBan člen 48, 49, 55. ZISDU-1 člen 19, 193. URS člen 22.
družba za upravljanje – odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža – finančna trdnost družbe – ogroženost poslovanja – načelo enakosti
Družba lahko pridobi kvalificirani poslovni delež, če je bilo njeno poslovanje v zadnjih treh poslovnih letih uspešno in stabilno (finančna trdnost). Torej a contrario tožena stranka družbi odvzame kvalificirani poslovni delež, če v zadnjih treh poslovnih letih njeno poslovanje ni bilo uspešno in stabilno.
Zakonske ureditve ni mogoče razlagati tako, da mora že priti do ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje, torej da morajo te okoliščine že nastopiti. Namen te ureditve oziroma teh določb je v preprečitvi nastanka take situacije, da torej Agencija ukrepa še preden pride do dejanske ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje.
Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na kršitev načela enakosti. Zakoni zavezujejo vsakega posebej in jih mora spoštovati, ne glede na to, ali jih spoštujejo drugi. S sklicevanjem na ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pa ne more upravičiti zahteve po vzpostavitvi oziroma ohranitvi nezakonitega stanja zgolj zato, ker naj bi do tega prišlo v drugih zadevah.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006256
ZKP člen 10, 41, 213c, 371, 371/2, 372, 372-1, 372-3, 372-5. KZ člen 133, 133/1, 133/2, 294.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – disciplinsko kaznovanje pripornika - pravice obrambe – izločitev sodnika – zahteva za izločitev – rok za zahtevo – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – stek kaznivih dejanj - beg osebe, ki ji je vzeta prostost - lahka telesna poškodba – odločba o kazenski sankciji
Pravnomočno končani disciplinski prestopek (zoper pripornika) ni ovira za vodenje kazenskega postopka.
Sila (uporaba moči nasproti drugi osebi z namenom, da ta nekaj stori, opusti ali trpi), ki jo predvideva kaznivo dejanje po 294. členu KZ, je le tista, ki ne dosega praga lahke telesne poškodbe.
mednarodna zaščita – sum zavajanja – malo verjetne in neprepričljive izjave – dokazna ocena – načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi so navedene okoliščine stvar dokazne ocene, ki pa jo organ izvede ob odločitvi in predstavi v sami odločbi, na kar pravilno opozarja že tožena stranka. Če je tožena stranka na podlagi dokazne ocene opredelila posamezne izjave kot malo verjetne in neprepričljive, to ne pomeni, da gre za neskladja v izjavah, glede katerih pa bi morala tožena stranka prosilcu dati možnost, da ta neskladja oziroma nekonsistentnosti pojasni oziroma razčisti.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – višina preživnine – vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik ne izpodbija odločitve, da je dolžan plačevati po sodišču odmerjeno preživnino v celoti, a v predlogu ni navedel, v kolikšnem delu odločitev sploh izpodbija, oziroma koliko preživnine je pripravljen plačevati za mladoletnega otroka.
Z izostankom te opredelitve je onemogočen preizkus, ali vrednost izpodbijanega dela sodbe presega spodnji prag, je izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Te pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP tožnikov nepopoln predlog za dopustitev revizije zavrglo.
ZKP člen 359, 359/1-1, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.
presoja pritožbenih navedb – opis kaznivega dejanja – čas storitve kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Podatki o kraju in času storitve kaznivega dejanja so potrebni za individualizacijo konkretnega kaznivega dejanja, niso pa zakonski znak kaznivega dejanja, čeprav so pomembni iz drugih razlogov (za presojo prepovedi ponovnega sojenja o isti zadevi, za ugotovitev jurisdikcije domačega sodišča, za določitev krajevne pristojnosti sodišča, za zastaranje, za ugotovitev odgovornosti mladostnika in podobno).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – hči stečajnega upravitelja z območja pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je stečajni upravitelj A. A. (oče toženke) v tem svojstvu nastopal v nekaj največjih stečajnih postopkih na Okrožnem sodišču v Mariboru, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na drugi stopnji v pomenu določbe 67. člena ZPP.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/3, 108/5, 108/7. ZUS-1 člen 22, 22/1.
pritožba – odlog oziroma obročno plačilo sodne takse – nepopolna vloga – izjava o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev vloge – zavrženje vloge
Ker pritožnik ni izkazal, da je izjavo o premoženjskem stanju res priložil k pošiljki, s katero je poslal pritožbo z dne 4. 7. 2012, je sodišče prve stopnje v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP, po katerem sodišče nepopolno vlogo, če jo stranka ne dopolni, zavrže, pritožnikovo vlogo pravilno zavrglo.
elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljenost revizije – pravni interes revidenta – združitev postopkov - predlog za obnovo postopka dodelitve radijskih frekvenc - zavrženje predlogov za obnovo tožeče stranke in revidenta
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke (A., d. d.), s katero je le-ta zahtevala, da sodišče prve stopnje ugodi njenemu predlogu za obnovo postopka (in ne revidentovemu) in odpravi izpodbijani sklep Agencije, sodišče prve stopnje ni odločilo o revidentovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, ampak o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožeče stranke, zato izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne posega v revidentov pravni položaj. Zato revident ni izkazal pravnega interesa za vložitev revizije.
ZPP člen 371, 371/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1, 244/3. Uredba o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja.
izbrisna tožba – aktivna stvarna legitimacija
Aktivna (stvarna) legitimacija za izbrisno tožbo ni omejena zgolj na osebe, katerih z izpodbijano vknjižbo prizadete pravice na nepremičnini so bile pred to že vpisane v zemljiško knjigo.