razlastitev – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, če je predmet spora zakonitost odločbe o razlastitvi.
Revident z navedbami o tem, da naj bi bilo pravno vprašanje razvidno iz nadaljevanja obrazložitve in s splošnimi navedbami o zlorabi instituta razlastitve ter nesorazmernem posegu v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja. Ker pravnega vprašanja tudi ni izpostavil v nadaljevanju revizije in ker ni naloga Vrhovnega sodišča, da med revizijskimi razlogi in navedbami išče in nato samo kot pomembno izpostavlja pravno vprašanje oziroma pravna vprašanja, ki naj bi utemeljevala dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izpolnjenost pogoja za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 ni izkazana.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZVet-1 člen 66, 66/7. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 3, 3/5, 3/6.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve – odločanje po prostem preudarku (diskrecija)
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.
Ker odločanje tožene stranke o izbiri koncesionarja na podlagi šestega odstavka 3. člena Uredbe ne predstavlja odločanja po diskreciji oziroma po prostem preudarku, izpostavljeno vprašanje, ki temelji na predpostavki, da je bila pri odločanju o izbiri uporabljena diskrecija, ni pomembno po vsebini zadeve in zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZKme-1 člen 56, 56/4. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
neposredna plačila v kmetijstvu – dovoljena revizija – bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu – sodba, ki se je ne da preizkusiti
Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na tožbene ugovore, ki se nanašajo na za odločitev o zadevi pravno pomembne navedene okoliščine glede pogojev za zavrnitev zahtevka za izplačilo spornih sredstev, zato je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, saj takšne sodbe po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče preizkusiti.
tožba zoper odločbo o koncesiji – vsebina tožbenih navedb - vsebina tožbenega predloga – prepozna tožba – pogoji za tožbo zaradi molka organa
Tožeča stranka je s predmetno tožbo ne glede na to, da je v tožbi navedla tudi, da jo vlaga zaradi molka organa, po vsebini tožbenih navedb in glede na postavljen tožbeni predlog, izpodbijala zakonitost odločbe o podelitvi koncesije, takšna tožba pa je prepozna.
Tudi če bi v obravnavanem primeru dejansko šlo za tožbo zaradi molka organa, tožeča stranka ni izkazala, da so zanjo izpolnjene procesne predpostavke po drugem in četrtem odstavku 28. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 36/2, 42, 42/1. ZPre-1 člen 7, 7/2.
prevzemi - zakonski dvig prevzemnega praga – pravni interes za tožbo - izguba pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta – vztrajanje pri odpravi izpodbijanega akta – ugotovitvena sodba v upravnem sporu – procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo – tožbeni predlog za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
Tožnici svojega tožbenega predloga nista spremenili tako, da bi Vrhovnemu sodišču predlagali ugotovitev, da je izpodbijana odločba nezakonita. Ker tožnici nista zahtevali izdaje ugotovitvene sodbe, niso podane niti procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/2. ZPre-1 člen 7, 7/2, 63, 63/1.
pravni interes za tožbo - prevzemi - zakonski dvig prevzemnega praga - ugotovitvena sodba v upravnem sporu - izguba pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta - vztrajanje pri odpravi izpodbijanega akta - procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo - tožbeni predlog za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
Prepoved uresničevanja glasovalnih pravic prevzemnika, ki je dosegel prevzemni prag, nastopi na podlagi samega zakona (prvi odstavek 63. člena ZPre-1). Izpodbijana odločba je zato po svoji naravi deklarativna odločba, ki glede na obstoječe dejansko stanje le ugotavlja nastop pravnih posledic. Takšna odločba je nujno vezana na dejansko in pravno podlago ob njeni izdaji; zato (lahko) sprememba po izdaji odločbe bodisi v dejanski bodisi v pravni podlagi vpliva na njeno veljavnost oziroma učinkovanje. Tega ne spremeni dejstvo, da iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, da je ponovna pridobitev glasovalnih pravic lahko vezana (tudi) na spremembe v pravni podlagi odločbe.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije - odstop terjatve – časovne meje pravnomočnosti – stranka postopka
Vložniku predloga za dopustitev revizije je bila terjatev tožeče stranke do tožene stranke odplačno odstopljena po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, zato ni bil niti ni mogel biti stranka gospodarskega spora. Iz istega razloga se tudi „neposredni pravni učinek“ pravnomočne sodbe na položaj prevzemnika terjatve ne razteza.
Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti o vprašanju, ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb o nesklepčnosti tožbe, v delu, ki se nanaša na višino tožbenega zahtevka.
ZBan člen 48, 49, 55. ZISDU-1 člen 19, 193. URS člen 22.
družba za upravljanje – odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža – finančna trdnost družbe – ogroženost poslovanja – načelo enakosti
Družba lahko pridobi kvalificirani poslovni delež, če je bilo njeno poslovanje v zadnjih treh poslovnih letih uspešno in stabilno (finančna trdnost). Torej a contrario tožena stranka družbi odvzame kvalificirani poslovni delež, če v zadnjih treh poslovnih letih njeno poslovanje ni bilo uspešno in stabilno.
Zakonske ureditve ni mogoče razlagati tako, da mora že priti do ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje, torej da morajo te okoliščine že nastopiti. Namen te ureditve oziroma teh določb je v preprečitvi nastanka take situacije, da torej Agencija ukrepa še preden pride do dejanske ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje.
Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na kršitev načela enakosti. Zakoni zavezujejo vsakega posebej in jih mora spoštovati, ne glede na to, ali jih spoštujejo drugi. S sklicevanjem na ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pa ne more upravičiti zahteve po vzpostavitvi oziroma ohranitvi nezakonitega stanja zgolj zato, ker naj bi do tega prišlo v drugih zadevah.
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - opredelitev do pritožbenih navedb – pravica do izjave v postopku - litispendenca – povrnitev škode - odškodnina za odstranjene panoje za jumbo plakate
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do navedb pritožnice, ki opozarjajo na vidike dejanske in pravne narave, ki bi utegnili vplivati na pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe.
Izpodbijana (vsebinsko prazna) obrazložitev (ko se je sodišče druge stopnje oprlo na razloge sodišča prve stopnje, h katerim ni imelo ničesar dodati) se prilega zavrnitvi vsake pritožbe.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 42, 42/1. ZPre-1 člen 7, 7/2.
prevzemi - zakonski dvig prevzemnega praga – pravni interes za tožbo - izguba pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta – vztrajanje pri odpravi izpodbijanega akta – ugotovitvena sodba v upravnem sporu – procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo – tožbeni predlog za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
Dne 26. 5. 2012 je začel veljati ZPre-1D, ki je spremenil višino prevzemnega praga v ciljni družbi tako, da je 25-odstotni delež nadomestil z 1/3 deležem glasovalnih pravic v ciljni družbi. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so bile tožnici ter ostale banke, na katere je naslovljena izpodbijana odločba, na dan izdaje odločbe skupaj imetnice 25,49-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico. To pa pomeni, da zanje sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka 63. člena ZPre-1, ki je po uveljavitvi novele ZPre-1D vezana na 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi, ne velja več. Zato tudi izpodbijana odločba ni več ovira za uresničevanje glasovalnih pravic tožnic v ciljni družbi.
Z uveljavitvijo novele ZPre-1D je odpadel pravovarstveni interes tožnic za odpravo odločbe o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic ciljne družbe. Ta je bil v odpravi prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic P. z oznako X. Ker izpodbijana odločba v času odločanja Vrhovnega sodišča ne omejuje več pravice tožnic, da uresničujeta svoje glasovalne pravice iz spornih delnic, tožnici svojega pravnega položaja z meritorno odločitvijo sodišča (tudi z eventualno odpravo odločbe) ne moreta več izboljšati.
Pravdni stranki sta se dogovorili za indirektni (posredni) leasing, za katerega je značilno, da leasingodajalec ne sodeluje niti pri izbiri predmeta niti pri izbiri njegovega proizvajalca oziroma prodajalca. Zato se v pogodbi zavaruje tako, da rizike, ki izvirajo iz dobavljenega predmeta, prevali na leasingojemalca. Tudi v obravnavanem primeru je v pogodbi izrecno izključena odgovornost leasingodajalca za določene lastnosti ali primernost predmeta, veljavnost teh določb pa za toženca tudi ni bila sporna.
izbrisani – izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev premoženjske škode – odškodnina – zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok – neustavnost zakona - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga
Zavrnitev dokazov s strani sodišča prve stopnje ne predstavlja avtomatične kršitve določb pravdnega postopka, saj je to izrecna možnost sodišča prve stopnje v okviru proste dokazne ocene. Neutemeljena zavrnitev dokaza namreč lahko predstavlja relativno kršitev določb pravdnega postopka, vendar pa mora to pritožbeno sodišče šele ugotoviti v okviru pritožbenih navedb.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je naziranje pritožbenega sodišča o neobstoju protipravnosti v zvezi s „prvim“ pridržanjem pravilna in ali je višino odškodnine zaradi prisilnega zdravljenja mogoče primerjati z odvzemom osebne svobode v primeru pripora.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 10. Zakon o obveznim odnosima (ZOO) člen 200. ZOR člen 200. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - hrvaško pravo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče
Revizijska teza, da so pravila hrvaškega prava, ki se nanašajo na odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, v očitnem nasprotju s pravili slovenskega prava, je neutemeljena. Vsebina določbe 200. člena ZOO (oz. 200. člena ZOR) je namreč enaka vsebini določbe 179. člena OZ. Navedenega pa ne spremeni niti dejstvo, da se po hrvaškem pravu, poleg 200. člena ZOO, kot pomožna pravila uporabljajo tudi Kriteriji.
Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 3, 3/1, 3/2, 3/3.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – veterinarska koncesija – prijava območja opravljanja koncesije – upravna enota - občina
V specifičnih okoliščinah obravnavanega primera, kjer sporna naselja, po (neenotni) teritorialni razdelitvi območij občin in upravnih enot, sodijo v eno upravno enoto, hkrati pa so del občine, ki je del druge upravne enote, se koncesija za območje teh naselij podeli v okviru prijave za območje občine, v katero sporna naselja spadajo.
Z odločbo je bila odločba o nacionalizaciji izrečena za nično, o drugem delu tožničinega zahtevka z dne 25. 4. 1991, torej o zahtevku za vrnitev premoženja oziroma plačila njegove vrednosti, pa ni bilo pravnomočno odločeno do leta 2007. Upoštevajoč, da je zastaranje uvedeno zaradi pasivnosti upnice (katera pa v obravnavani zadevi ni bila pasivna), je materialnopravno pravilno stališče, da zahtevek za vrnitev oziroma nadomestitev vrednosti nacionaliziranega premoženja ni zastaral.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006346
ZKP člen 371, 371/2. KZ člen 219.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - oderuštvo – zakonski znaki kaznivega dejanja – nesorazmerna premoženjska korist – opis kaznivega dejanja
Sodišče se je pri presoji ali je premoženjska korist, ki jo je pridobil obsojeni, sorazmerna z njegovo dajatvijo oziroma primerljiva z običajno premoženjsko koristjo, ki izhaja iz tovrstnih pravnih poslov, pravilno oprlo tudi na določila veljavne zakonodaje.