starostna pokojnina – tuj državljan – pravica do izbire pokojnine – izbira med dvema pokojninama - priznanje pravice v tuji državi
Resda je bila z odločbo Ustavnega sodišča Up-360/05 z dne 2. 10. 2008 ugotovljena kršitev ustavne pravice do pokojnine slovenskemu državljanu, vendar revizijsko sodišče ugotavlja, da državljanstvo nima odločilnega razlikovalnega pomena, saj je bistvo ustavne odločbe v opredelitvi narave pravice do pokojnine. Dejstvo, da tožnik ni državljan Republike Slovenije, ne pomeni, da se učinki navedene odločbe ne morajo raztezati nanj.
krivda - hujša kršitev delovnih obveznosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamolčanje podatkov, pomembnih za opravljanje dela - dolžnost obveščanja
Zamolčanja podatkov, da se je nekoč zdravil zaradi bolezni srca, ob razlogih, da je po preboleli bolezni ves čas opravljal težka dela tudi pri drugih delodajalcih in ni čutil več posledic, pri čemer zdravniško spričevalo vsebuje oceno, da izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za opravljanje del pri toženi stranki, tudi po presoji revizijskega sodišča ni mogoče šteti za nobeno naklepno ali hudo malomarno ravnanje.
Okoliščina, da je tožnik sodnik porotnik na Delovnem sodišču v Celju, predstavlja po presoji Vrhovnega sodišča dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, zlasti ker gre za sodišče z majhnim številom razpravljajočih sodnic.
ZJU člen 68, 69, 70. ZDR člen 22, 23, 53, 53/3, 77, 77/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – projektno delo
Pogodba je bila sklenjena za določen čas zakonito, ni se spremenila v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čas za katerega je bila sklenjena, pa je potekel 31. 12. 2010. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (prvi odstavek 77. člena ZDR). Ker čas trajanja pogodbe ni bil vezan neposredno in izključno na trajanje projekta - in to tudi ni bilo nujno – podaljšanje projekta ne more vplivati na podaljšanje časa, za katerega je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 22, 23, 112, 274, 274/1, 339, 339/1. ZDR člen 204, 204/3.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - uveljavljanje sodnega varstva - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču
Tožba je bila pristojnemu sodišču odstopljena po poteku prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, zato je prepozna. Dejstvo, da velja v delovnih sporih izbirna pristojnost (glede na sedež toženca in glede na kraj, kjer se je delo opravljalo) in da je bila morda tožba vložena celo na pristojno sodišče, odločitve ne spremeni. Sklep o nepristojnosti je namreč pravnomočen, zato vprašanja pristojnosti ni več mogoče odpirati.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – plačilo odškodnine
Zahtevek se ne nanaša na zahtevek za povrnitev škode, ki naj bi jo tožniku povzročili organi ZPIZ z nezakonitim ravnanjem pri odločanju o njegovih pravicah iz zdravstvenega zavarovanja. Zato ne gre za spor iz druge alineje drugega odstavka 7. člena ZDSS-1, temveč za premoženjski (odškodninski) spor med fizičnimi osebami (1. člen ZPP), za rešitev katerega je pristojno redno sodišče.
Posebnost delovnega razmerja kot pogodbenega razmerja je tudi ta, da ima delodajalec možnost enostranskega posega v veljavnost pogodbe o zaposlitvi z njeno odpovedjo, če ugotovi, da obstaja z zakonom določen odpovedni razlog. Zato je treba razlikovati med položajem, ko nastane škoda, ker se obveznosti iz veljavne pogodbe ne izpolnjujejo ali se izpolnjujejo z zamudo ali nepravilno, in položajem, ko nastane škoda zaradi nezakonite odpovedi. Če gre v prvem primeru nedvomno za pogodbeno odškodninsko odgovornost, gre v drugem primeru za deliktno. Odškodninsko odgovornost delodajalca v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi je treba presojati z vidika dogodka, ki je škodo povzročil, in ne z vidika dejstva, da se pogodba ne izpolnjuje (več). Pogodba se ne izpolnjuje več, ker je bila odpovedana, podlaga za odškodnino pa je ugotovitev, da je bila odpovedana nezakonito. Škoda je nastala zaradi nezakonite odpovedi in ne zaradi neizvrševanja pogodbe (ki se tudi v primeru zakonite odpovedi ne bi izvrševala).
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oz. za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oz. obveznosti materialnega prava. Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - pravice iz delovnega razmerja – odškodnina - odškodninski spor
Tožnica ne uveljavlja več pravic iz delovnega razmerja, saj ne zatrjuje, da naj bi bila v delovnem razmerju pri toženki, torej ne gre niti za spor med delavcem in delodajalcem. To pa pomeni, da se je Okrajno sodišče v Celju napačno sklicevalo na določbo b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
Razumnih razlogov za tak dvom, ali za utemeljeno vzbujanje dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti pristojnega sodišča pri strankah tega postopka, tožnik ni ponudil. Med te razloge namreč ne spadajo zatrjevane nepravilnosti, ki naj bi jih storilo sodišče druge stopnje pri odločanju o tožnikovi pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka (s pritožbo je tožnik uspel), oziroma očitane nedoslednosti, ki naj bi jih vseboval sklep sodišča druge stopnje v zvezi s tožnikovim predlogom za popravo pravnomočne sodbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zamudna sodba – odgovor na tožbo
Zmotno je stališče revidenta, da izdaja zamudne sodbe v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja ni možna, ker naj ZDSS-1 ne bi predvideval izdaje zamudne sodbe pri zamudi roka za odgovor na tožbo. ZDSS-1 kot specialni predpis sicer res določa poseben (krajši) rok za odgovor na tožbo pri sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja. Vendar s tem niso derogirane določbe o zamudni sodbi, na katere napotuje 19. člen ZDSS-1, ki določa, da se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (tj. ZPP), če ni z ZDSS-1 določeno drugače.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - razrešitev dekana
Ker rektor Univerze ni organ Republike (34. člen Statuta), je za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo dekana članice (kar je v pristojnosti rektorja Univerze) pristojno delovno in ne upravno sodišče.
ZDR člen 182. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZPP člen 380, 380/2.
odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora – odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o. - delovno razmerje
Primerjava prvega odstavka 182. člena ZDR s prvim in drugim odstavkom 263. člena ZGD-1 pokaže, da je ZGD-1 v tem delu lex specialis. Odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora je strožja kot odškodninska odgovornost ostalih delavcev po 182. členu ZDR, kar je glede na položaj, ki ga zasedajo, razumljivo. Tak je bil tudi položaj toženca, zato bi morali nižji sodišči pri ugotavljanju toženčeve odškodninske odgovornosti izhajati iz 263. člena ZGD-1, saj sklenjena pogodba o zaposlitvi ne pomeni, da je toženec razbremenjen odgovornosti po ZGD-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina – razrešitev
Plačilo odpravnine je neposredno vezano na predčasno prenehanje delovnega razmerja in ne neposredno na odpoklic, ki v obravnavani zadevi tudi ni sporen. Gre za ureditev pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi na podlagi 72. člena ZDR, in torej za spor, za rešitev katerega je na podlagi točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
ZPIZ-1 člen 94. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialnem varstvu člen 26.
nadomestilo za invalidnost – odmera - pravica do nadomestila za invalidnosti – tuj državljan – zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja – mednarodni sporazum o socialni varnosti
Pri odmeri se glede na ureditev obveznega invalidskega zavarovanja v ZPIZ-1 upošteva le zavarovalna doba, ki jo zavarovanec prebije pri domačem nosilcu zavarovanja, saj Sporazum glede tega nima drugih določb, ki bi pri odmeri pravice omogočale upoštevanje zavarovalne dobe pri tujem nosilcu zavarovanja.
Pogoj za ugotovitev obstoja relativne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP je oprt na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato mora revident navesti, kako konkretno je zatrjevana kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Če gre za nasprotje o dejstvih, ki niso odločilna, ni podana absolutna bistvena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved - podaja odpovedi – kršitev z znaki kaznivega dejanja
Sodišče je pravilno presodilo, da je tožena stranka podala sporno izredno odpoved znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka, računajoč od seznanitve tožene stranke z razlogi dne 24. 5. 2010, ko je bila sestavljena odpoved v pisni obliki z dne 21. 6. 2010, dne 23. 6. 2010 tudi podpisana s strani pristojnega predstojnika in opremljena z odredbo o vročitvi tožnici. Nobenega dvoma ni, da je s tem šlo za podano izredno odpoved, ki naj kot taka (z vročitvijo tožnici) tudi učinkuje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pravica do zagovora - odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti - neobveščanje delavca o izostanku - reintegracija - poziv na delo - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Ali je bila odsotnost tožnika z dela upravičena ali ne, za obravnavani spor ni pomembno. Ker je tožnik vedel, kam mora priti na delo, vendar na delo ni prišel, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil, čeprav bi po ugotovitvah sodišč to moral in mogel storiti, mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – zagovor - pravica do zagovora – mnenje sindikata
Zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni namenjen končnemu razčiščevanju razlogov za odpoved, saj je presoja zakonitosti odpovedi odvisna od tega, koliko obstoj utemeljenega razloga, oziroma v primeru izredne odpovedi s strani delodajalca, obstoj zakonskega razloga in pogojev za izredno odpoved v sodnem postopku dokaže delodajalec (82. člen ZDR).
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik, kot komandir policijske postaje, na zapisnik dano pritožbo občana z dne 24. 5. 2007 zadržal v predalu svoje pisalne mize in s tem preprečil, da bi bila pritožba zavedena v ustrezno uradno evidenco. Pri takem ravnanju je vztrajal tudi po pisni urgenci občana, s katero je ravnal enako. Sodišče soglaša, da so bili s tem izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine v smislu 265. člena takrat veljavnega KZ.