O razveljavitvi odločb tožene stranke je bilo že pravnomočno odločeno in taka odločitev z nadaljnjimi odločitvami v postopkih s pravnimi sredstvi (revizijo in ustavno pritožbo) ni bila spremenjena. Tudi zavrnitev takega zahtevka (ki niti ni bil ponovno postavljen) ali razveljavitev izpodbijane sodbe, ki je o njem (ponovno) odločila enako, ne bi vplivala na že pravnomočno sodbo o tem.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - pooblaščenec - zavrženje revizije
Tožnik je revizijo vložil po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali njegov zakoniti zastopnik in tudi ni pooblaščenec – predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Takšna revizija je po drugem odstavku 374. člena ZPP nedovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.
ZDR člen 90, 116. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103. ZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – delovni invalid – ustrezna zaposlitev
Določbo prvega odstavka 40. člena ZZRZI je v povezavi s prvim, četrtim in petim odstavkom 101. člena ZPIZ-1 treba razlagati tako, da mora drugo delovno mesto že ob podaji ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi ustrezati delavčevi preostali delovni zmožnosti. Tudi če je treba drugo delovno mesto invalidu ustrezno prilagoditi, mora to delodajalec storiti najpozneje do ponudbe oziroma v fazi sklepanja nove pogodbe o zaposlitvi.
invalidnost III. kategorije – pravice iz invalidskega zavarovanja - samozaposleni
Revizija neutemeljeno navaja, da je bil zmotno uporabljen 60. člen ZPIZ-1, saj lahko revident dela s polnim delovnim časom kot invalid III. kategorije, vendar pa ni zmožen za delo, ki ga je opravljal ob nastanku invalidnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti - (ne)upravičenost odsotnosti - dolžnost obveščanja - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti - neupravičena odsotnost - neobveščanje delavca o izostanku – samovoljna izraba letnega dopusta
Ker mu izraba dopusta ni bila odobrena, tožnik pa do predčasnega odhoda z dela tudi ni razčistil možnosti izrabe posameznih dni letnega dopusta, ki je bila očitno še odprta, tožena stranka utemeljeno ni računala, da je tožnik odsoten zaradi izrabe dopusta oziroma za dejanski razlog odsotnosti utemeljeno ni vedela.
Predmet tega revizijskega postopka je le še pravnomočna sodba glede preplačila, to je denarnega zahtevka iz naslova preveč plačanih zneskov pokojnine v višini 1.423,70 EUR. Narave spora ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v skladu z izrecno določbo ZPIZ-1 (tretji odstavek 275. člena) izdala odločbo o ugotovitvi preplačila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved
Zgolj seznanitev enega od delavcev tožene stranke z nepravilnostmi tožnika, pri čemer tožnik niti ne zatrjuje, da bi šlo za delavca, ki bi bil pristojen za odločanje o njegovi odgovornosti, ne pomeni, da je tožena stranka že februarja 2010 ugotovila razlog za izredno odpoved.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - ponavljanje kršitev
To kar zakon predpisuje pri redni odpovedi je, da delodajalec že za prvo kršitev delavcu pogodbe ne more redno odpovedati. Najprej ga mora pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi, če bo delavec ponavljal kršitve (prvi odstavek 83. člena ZDR). To pa dejansko pomeni, da je ponovna kršitev, četudi samo ena, storjena ob vedenju delavca, da mu bo pogodba odpovedana, če bo svoje obveznosti ponovno kršil.
Iz četrtega odstavka 3.a člena ZSPJS izhaja, da je v njem določena procesna predpostavka za sodno varstvo, saj je vložitev tožbe oziroma zahtevka na sodišče predvidena šele po predhodnem postopku pri delodajalcu.
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve.
Določbe členov 3. in 3.a ZSPJS se nanašajo tudi na dodatke k plači, med temi tudi dodatek za dvojezičnost (peta alineja prvega odstavka 23. člena ZSPJS), saj so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja, ki niso upoštevani pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije (15. točka 2. člena ZSPJS).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti
Upoštevaje pravila bančnega poslovanja, ki izhajajo tudi iz zahtev Banke Slovenije, jasno določena pooblastila, ki jih je imel tožnik pri trgovanju s finančnimi instrumenti in katerih sestavni del so bili jasno opredeljeni limiti obsega poslovanja s posameznim instrumentom ter upoštevaje, da je bil tožnik s strani nadrejene delavke tudi pisno opozorjen na spoštovanje tako opredeljenih pooblastil, revizijsko sodišče soglaša, da pomeni takšno večkratno prekoračenje pooblastil pri bančnem poslovanju oziroma trgovanju s finančnimi instrumenti hudo kršitev pogodbenih oziroma drugih delovnih obveznosti iz delovnega razmerja in da je tožena stranka tožniku v zvezi s temi prekoračitvami utemeljeno očitala najmanj hudo malomarnost.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – odpoklic člana uprave – elementi pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi – obrazložitev odpovednega razloga
Zakon zahteva le pisno obrazložitev odpovednega razloga (ne pa tudi njegove pravne opredelitve), kar zadostuje sodišču, da lahko presodi pravno podlago razloga za redno oziroma izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker listina ni bila naslovljena kot odpoved pogodbe o zaposlitvi, niti ni bilo v njej izrecno navedeno, da se tožniku dosedanja pogodba o zaposlitvi odpoveduje, take listine ni mogoče šteti za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti
Glede na konkretne okoliščine obravnavane zadeve tožnikovih kršitev delovnih obveznosti ni mogoče opredeliti kot hujših, ki bi opravičevale izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba organizacije – ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je izvedla tudi reorganizacijo v tem, da je ukinjala in združevala opravila in delo posameznih delovnih mest. Na podlagi teh sprememb, kot jih je ugotovilo že sodišče prve stopnje, ni šlo za ukinjanje oziroma nepotrebnost posameznih opravil, temveč za drugačen način opravljanja istega dela.
volitve v državni svet – pravila kandidacijskega postopka - soglasje kandidata - elektorji
Na odločitev sodišča ne more vplivati pritožbeni ugovor, da ZDSve soglasja za elektorja ne predpisuje. ZDSve to vprašanje prepušča pravilom interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti, zahteva drugega odstavka 5. člena Pravil pa po presoji sodišča ni nerazumna in tudi ne v nasprotju s 50. členom ZVDZ, ki določa, da je za vsako kandidaturo potrebno pisno soglasje kandidata in da je soglasje nepreklicno. Ta zakonska določba se po 10. členu ZDSve pri volitvah članov državnega sveta uporablja primerno, kar glede na posebnosti sistema teh volitev v državni svet pomeni, da se lahko, če je to določeno v pravilih iz 14. oziroma 15. člena ZDSve, njena vsebina nanaša tudi na kandidate za elektorje.
ZDSve člen 10, 14, 14/2, 15, 15/2. ZVDZ člen 4, 105.
volitve v državni svet – primerna uporaba ZVDZ – pravočasnost volilnih opravil – izvrševanje volilne pravice – uporaba 4. člena ZVDZ – štetje roka – posebna ureditev glede rokov v volilnem postopku
Po presoji Vrhovnega sodišča na odločitev ne more vplivati pritožbeni ugovor, da je uporaba 4. člena ZVDZ glede na specifično sestavo članov državnega sveta in specifiko delovanja interesnih organizacij, ki sodelujejo v volilnem postopku, neprimerna.