SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 3, 3/1. ZSZ člen 20.
priposestvovanje – pravna zmota – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera
Tožnikova zmotna interpretacija odločbe, da prednostne pravice uporabe s potekom petih leti ni izgubil oziroma da je mislil, da bi morala biti izdana odločba o odvzemu pravice uporabe, pomeni (pravno) zmoto, ki ne more imeti pravnega učinka.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015845
SPZ člen 9, 11, 11/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72/2, 72/3. ZZad člen 74, 74/2.
predlog za dopustitev revizije – lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – zadruge – nepremičnina zadruge - konkurenca pridobitnih naslovov – priposestvovanje – dobrovernost – pravna zmota – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V vsebinsko enaki revizijski zadevi II Ips 1066/2008, ki je tekla med istima pravdnima strankama, je Vrhovno sodišče dne 10. 9. 2012 zavzelo stališče, da v primeru konkurence dveh potencialnih pridobiteljev lastninske pravice na podlagi zakona o lastninjenju (v konkretnem primeru ZZad) priposestvovanje ni mogoče, ker je dobra vera tistega, ki se nanjo sklicuje, v takem primeru v resnici pravna zmota.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 29.
dodelitev podpore po EZ – znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od odgovora na vprašanje, ki ga kot pomembnega izpostavlja revident. To se namreč nanaša na postopek, v katerem so bila revidentu ob izpolnjevanju pogojev javnega razpisa predhodno odobrena (in izplačana) nepovratna sredstva za postavitev sončne elektrarne, v te odločitve in posledično v pravice, ki jih je revident z njimi pridobil, pa se z odločitvijo, izpodbijano v tem upravnem sporu, ne posega. Izpostavljeno vprašanje tako ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revident izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZMZ 21, 21/3, 52, 52/1-2, 53, 53-3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 4, 4-5.
mednarodna zaščita - standard splošne verodostojnosti prosilca - neskladnost izjav - izvedenec psihiatrične stroke - skladnost ZMZ z Kvalifikacijsko direktivo
V postopkih mednarodne zaščite temelji ugotavljanje dejanskega stanja v posameznem primeru na navedbah prosilca in je zato odločitev pristojnega organa predvsem odvisna od prepričljivosti, verodostojnosti in konsistentnosti navedb prosilca.
Predlagana prepoved dela poimensko imenovane inšpektorice na obravnavani zadevi po presoji Vrhovnega sodišča ni zakonsko dopustna drugačna ureditev stanja spornega pravnega razmerja ali zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta.
začasna odredba – izkazanost nepopravljive škode –težko popravljiva škoda – izguba statusa študenta – možnost izvršitve začasne odredbe – ureditev pravnega razmerja – izjemni vpis v višji letnik
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo, da obstaja nevarnost, da bi v primeru, če se tožniku začasno ne dovoli izjemnega vpisa, lahko nastala zanj nepopravljiva škoda, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, bi izgubil status študenta in iz tega izvirajoče pravice, kot to navaja tožnik v tožbi in tudi v zahtevi za izdajo začasne odredbe. Gre za pravico do zdravstvenega zavarovanja, subvencionirane prehrane in državne štipendije. Poleg tega bi moral štipendijo v visokem znesku z obrestmi vrniti v primeru izgube statusa študenta, to pa bi glede na njegove socialne razmere zanj predstavljalo težko popravljivo škodo. Pravilna je tudi presoja, da bi v primeru odprave sklepa tožene stranke, sodno varstvo zanj ne bilo učinkovito. Škode se ne bi dalo več popraviti, čas vpisa bi že minil, vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi tožnik v upravnem sporu uspel.
zakonitost sklepov vlade – združitev vzgojno izobraževalnih zavodov in ustanovitev vzgojno izobraževalnega zavoda – izvrševanje ustanoviteljske pravice države – ni varstva v upravnem sporu – zavrnitev pritožbe
Pri izpodbijanih aktih ne gre za oblastno odločitev, za javnopravni oblastveni posamičen akt, ampak za odločitev v izvrševanju ustanoviteljske pravice države, ki jo v tem primeru izvršuje Vlada. Ko pa gre za odločitve v izvrševanju ustanoviteljskih pravic, sodno varstvo v upravnem sporu ni možno, saj to ni odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi, v tem primeru zadevnih javnih zavodov, ampak izvrševanje ustanoviteljske pravice države, ki jo v imenu države izvršuje Vlada na podlagi zakona.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - gradbeno dovoljenje – že rešeno vprašanje – jasno zakonsko besedilo - zavrženje
Z gradbenim dovoljenjem je legalizirana že prej obstoječa gradnja le toliko, kolikor je to vsebina dovoljenja in projektov, na katerih temelji. To pa tudi pomeni, da če gradbeno dovoljenje za legalizacijo objekta temelji na projektih, ki niso v skladu z dejanskim stanjem že zgrajenega objekta, je to stvar inšpekcijskega postopka in postopka izdaje uporabnega dovoljenja, ne pa postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
ZP-1 člen 42, 42/1, 42/3, 59, 59/3, 156 in 156/1-3.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – pretrganje zastaranja - postopek z zahtevo za sodno varstvo – kršitev materialnih določb zakona - preizkus in posredovanje zahteve za sodno varstvo pristojnemu sodišču - pridobitev seznama vodenih postopkov - odstop zadeve drugemu sodišču
Zastaranja postopka o prekršku ne morejo pretrgati procesna dejanja, ki so namenjena formalnim odločitvam v postopku in niso neposredno namenjena h končnemu cilju izreka sankcije.
bistvena kršitev določb pravdnega sodišča - pravica do izjave v postopku – obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - opredelitev do pritožbenih navedb
Pravici stranke, da se v (tudi pritožbenem) postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, in če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje sodbe tudi opredeli. Ker se do takšnih pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ni opredelilo, je s tem storilo kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - izplačilo vrednosti poslovnega deleža – trditveno in dokazno breme – prekluzija – koncentracija postopka - pospešitev postopka - onemogočanje zlorabe procesnih pravic
V primeru, ko sodišče v nasprotju z določbami 286. člena ZPP ni upoštevalo prekluzije, je pri odločanju upoštevalo dejstva, ki so sicer relevantna (lahko tudi ključna) za vsebinsko pravilno odločitev. Lahko se zastavi vprašanje, ali je sodba, ki temelji na okrnjeni dejanski podlagi sploh lahko (bolj) zakonita in pravilna kot tista, ki upošteva vsa (ali pa vsaj popolnejša) relevantna dejstva. Argument za stališče, da tudi takšna kršitev pravil o prekluziji (lahko) pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je ta, da bi nasprotno stališče privedlo do tega, da bi se sodišča uporabi določb o prekluziji izogibala, saj sankcije zaradi njihove neuporabe ne bi bilo. Odgovornost sodišča je, da v konkretnem primeru najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka na eni strani ter težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe na drugi. V ozadju ureditve prekluzije pa ni le zagotovitev koncentracije in pospešitve postopka, pač pa lahko tudi onemogočanje zlorabe procesnih pravic. Prepoved zlorabe pravic sicer ne izključuje nujno procesne taktike – vendar le znotraj meja, ki jih določa zakon – v tem primeru 286. člen ZPP.
ZP-1 člen 21, 26, 155, 155/1-8, 156, 156-4, 158, 158/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev - kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji – izpodbijanje odločitve o sankciji - splošna pravila za odmero sankcije - opomin
Izrekanje opomina po prvem odstavku 21. člena ZP-1 ni utemeljeno že z obstojem katerih
koli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v
okoliščinah, ki jim je mogoče pripisati posebno težo. Pri tem prekrškovni organ oziroma sodišče prvenstveno upošteva objektivne okoliščine v času storitve prekrška (stopnja ogrožanja oziroma kršitve zavarovane dobrine, kraj, čas, način storitve), upoštevati pa je tudi okoliščine na strani storilca (stopnja odgovornosti za prekršek, nagibi storilca, njegovo prejšnje življenje ipd.).
V primeru prekrškov, pri katerih gre za višjo stopnjo ogrožanja oziroma kršitve zavarovane dobrine, mora biti izrek opomina še toliko bolj izjemen oziroma omejen na primere, v katerih so podane posebej tehtne olajševalne okoliščine.
Zaključek sodišča, da zgolj odmaknjenost dogodka ter nekaznovanost pravne osebe v obravnavanem primeru utemeljujeta izrek opomina po prvem odstavku 21. člena ZP-1, je materialnopravno napačen.
ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti – dodatno sredstvo izvršbe – izvršba na nepremičnine - nepremičnine z območja različnih sodišč
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršb na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih sodišč, je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu navedena na prvem mestu.
CZ člen 57, 57/1. ZObr člen 77, 77/1. PZ člen 659, 659/1, 662, 663. ZPP Člen 339, 339/2-14.
povrnitev škode - pomorska agencija – pristaniški agent – ladijski prevoz orožja - zaplemba orožja v carinskem postopku
Po določbi prvega odstavka 659. člena PZ se s pogodbo o pomorski agenciji pomorski agent zaveže, da bo na podlagi splošnega ali posebnega pooblastila v imenu in za račun naročitelja opravljal pomorske agencijske posle, naročitelj pa, da bo agentu povrnil stroške in plačal nagrado. Tožena stranka je bila očitno tako imenovani pristaniški agent. Ta se ukvarja s posli, ki se nanašajo na prihod, bivanje ladje v pristanišču in njen odhod. Pri tem zastopa ladjarja in mu pomaga pri komercialnih poslih, postopkih pred državnimi organi in drugih opravilih, pri katerih je treba poznati lokalne razmere.
uporaba nepremičnine brez pravne podlage - poslovni prostori - uporabnina – višina uporabine
Tožeča stranka je ves čas postopka uveljavljala plačilo uporabnine, kar po določbi 198. člena OZ ustreza (prav) pojmovanju koristi, ki jo ima nekdo od uporabe stvari v svojo korist. Poleg tega je tožeča stranka zaradi utemeljevanja višine tožbenega zahtevka kot (njenega) prikrajšanja smiselno predlagala (še) dokaz z izvedencem, ki ga je sodišče tudi izvedlo, in sicer prav za ugotovitev višine ustrezne uporabnine za celotno obdobje sporne uporabe poslovnih prostorov s strani tožene stranke.
ZOro-1 člen 2, 3, 3/3, 25, 81, 81/1-7, 81/1-19. ZP-1 člen 156 in 156/1-4, 171. ZKP člen 424, 424/1.
kršitev materialnih določb zakona – orožje - strelivo – posest orožja in streliva – hramba orožja in streliva – odvzem predmetov – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Določbe glede pravilne hrambe orožja in streliva (25. člen Zoro-1) se lahko nanašajo le na orožje oziroma strelivo, katerega posest je po zakonu dovoljena.
ZP-1 člen 2, 2/2, 52, 156, 156-4. ZOIzk člen 18. ZOIzk-1 člen 24.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona – načelo zakonitosti - meje sankcioniranja prekrškov – milejši predpis - uporaba milejšega zakona
Pri presoji, kateri zakon je milejši, je potrebno upoštevati načeli konkretnosti in alternativnosti: zakona je treba primerjati na podlagi vseh tistih določb, ki se
in concreto
morejo uporabiti zoper določenega storilca, nato pa v celoti uporabiti tisti zakon, ki se pri tem pokaže za milejšega.
ZP-1 člen 42, 42/1, 42/3, 43, 136, 136/1-4. ZDDV-1 člen 144.
zastaranje pregona - absolutno zastaranje - sodba, s katero se postopek ustavi - zastaranje postopka o prekršku
Z zavrnitvijo zahteve za sodno varstvo po poteku absolutnega zastaralnega roka je sodišče prekršilo tretji odstavek 42. člena ZP-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1.
garancija za brezhibno delovanje stvari – garancijski rok – začetek teka garancijskega roka – zahtevek za znižanje kupnine – primopredajni zapisnik – oseba, upravičena za podpis primopredajnega zapisnika – kršitev razpravnega načela
Primopredajni zapisnik lahko podpiše širši krog oseb in ne le tisti, ki so sicer pooblaščeni za sklepanje pravnih poslov v imenu in za račun pravne osebe.
ZP-1 člen 59, 59/3, 133, 133/2, 155, 155/1-8, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb – dokazna ocena
Razlikovati je treba med položajem, ko sodišče v sodbi o zahtevi za sodno varstvo ne presodi vseh navedb zahteve, in položajem, ko "sodba nima razlogov", ki ga kot absolutno bistveno kršitev določb postopka določa 8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1 - v okviru te kršitve se presoja le tiste očitke zahteve za varstvo zakonitosti, ki se nanašajo na odločilna dejstva, o katerih nista zavzela stališča niti prekrškovni organ niti sodišče.