predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga – odstop od sodne prakse - plačilo za dejansko opravljeno delo - dodatek za stalnost
Glede vprašanja plačila po dejanskem delu judikati Vrhovnega sodišča, ki jih tožnica ponuja za primerjavo, ne obravnavajo enake situacije, kot je sporna. V navedenih zadevah je, kot je v predlogu tudi navedeno, šlo za zahtevke za plačilo po dejanskem delu, kar pomeni, da so tožeče stranke dejansko opravljale delo drugega delovnega mesta oziroma formacije in ne dela na formaciji, na kateri so bile razporejene ter so zahtevale plačilo za delo na drugem delovnem mestu. Tožničin zahtevek ni tak, saj zahteva višje plačilo, ker meni, da delovno mesto, na katerem je razporejena, ni ustrezno ovrednoteno glede na primerljiva delovna mesta. Glede odločitve o takem zahtevku pa odstop od sodne prakse oziroma neenotna praksa višjega sodišča ni izkazana.
predlog za dopustitev revizije – socialni spor – dovoljenost revizije po zakonu – zavrženje predloga
Ker je revizija v sporu o pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja dovoljena po samem zakonu, je predlog za dopustitev revizije v takem sporu nedovoljen.
Revizija se dopusti glede bistvenih kršitev določb postopka in materialno pravne presoje v zvezi z odločitvijo o obstoju protipravnosti in krivde ter višino dosojene odškodnine.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDavP-2 člen 157, 157/4.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – sklep o zavrženju predloga za zadržanje davčne izvršbe – pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker pravica do vložitve predloga za zadržanje davčne izvršbe, ki jo revidentka uveljavlja z revizijo, ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila.
Zelo hude posledice, kot pogoj za dovolitev revizije v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, morajo biti posledica odločitve, ki se izpodbija v upravnem sporu.
tožba zaradi molka organa – umik tožbe – stroški postopka
Če je po vložitvi tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa ta odločbo izdal, z njo dokončno odločil o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa odpravil, pritožnikovi zahtevi ugodil, gre za pravno situacijo iz prvega odstavka 39. člena ZUS-1. Ker je pritožnik na poziv izjavil, da pri tožbi ne vztraja, bi moralo sodišče prve stopnje postopek ustaviti na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1, posledično pa bi moralo o stroških postopka na podlagi petega odstavka 25. člena ZUS-1 odločiti po prvem odstavku 25. člena ZUS-1, torej po določbah ZPP.
ZDR člen 88, 88/3, 109, 132. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – odpravnina ob upokojitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob upokojitvi, čeprav je delovno razmerje delavcu prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delavec pa se je upokojil po lastni volji po izteku odpovednega roka.
Revizija se dopusti glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pri odločanju o božičnici.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka – odstotno povečanje pokojnine
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na določbe 181. člena ZPIZ-1, ki posebej urejajo le primer naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ki pri odmeri pokojnine ni bilo upoštevano. Zgolj za ta primer zakon določa možnost odstotnega povečanja pokojnine. Za primer naknadnega ugotavljanja dohodkov, od katerih bi bila lahko odvisna višina pokojninske osnove, pa sedaj veljavni ZPIZ-1 nove odmere pokojnine posebej ne omogoča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – odsotnost z dela - neupravičen izostanek z dela - neupravičena odsotnost z dela - letni dopust – izraba letnega dopusta
Dopust v osnovi ni namenjen izobraževanju delavca ali njegovi udeležbi kot predavatelja na strokovnih srečanjih. Ni pa ovira, da ga delavec porabi za kaj takega, kolikor navedene strokovne aktivnosti ne sodijo med delovne obveznosti oziroma niso odobrene kot službene odsotnosti. Toliko bolj pa v takih primerih velja, da imajo pri izrabi (odobritvi) letnega dopusta prednost potrebe delovnega procesa pred željami delavca.
Ob ugotovitvi, da javnemu uslužbencu ali funkcionarju plača ni bila zakonito določena, temu pripada razlika skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Predhodna zahteva pri delodajalcu je le procesna predpostavka za vložitev tožbe. Zakon ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Za primer naknadnega ugotavljanja dohodkov, od katerih bi bila lahko odvisna višina pokojninske osnove, sedaj veljavni ZPIZ-1 nove odmere pokojnine posebej ne omogoča.
Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, lahko zavarovanec zmotno ugotovljena dejstva uveljavlja v pritožbenem postopku, ali pa nova dejstva in nove dokaze (nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe), ki so obstajala v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – vinjenost na delovnem mestu – vinjenost na delu - veljavnost pogodbe o zaposlitvi – pisno opozorilo
Na zahtevo stranke sodišče v sporu o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zgolj preveri, ali je imel delodajalec v ravnanju delavca podlago za podajo takega predhodnega opozorila. To pa je v tožnikovem primeru sodišče na podlagi izvedenih dokazov dovolj prepričljivo ugotovilo.
Glede na določbe 15. člena ZDR in naravo delovnega razmerja ter pogodbe o zaposlitvi se pisna pogodba o zaposlitvi, ki jo delodajalec ponudi v podpis delavcu, šteje za predlog pogodbe. Do sklenitve pisne pogodbe o zaposlitvi tako pride, ko delavec delodajalca obvesti, da sprejema ponudbo, oziroma ko delavec delodajalcu vrne tudi s svoje strani podpisani izvod pogodbe. Posebej to velja v primeru, ko imata delavec in delodajalec že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in gre v bistvu zgolj za sklenitev nove pogodbe.
ZZVZZ člen 34. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 232.
začasna nezmožnost za delo - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - prenehanje delovnega razmerja
Začasna nezmožnost za delo je odločilno dejstvo za priznanje pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do tega nadomestila oseba, ki ni v delovnem razmerju, ni upravičena.
Nadomestilo je vezano na odsotnost z dela zaradi bolezni. Zavarovanec, ki mu je delodajalec nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pa je po odpovedi, ne glede na njegovo zdravstveno stanje, odsoten z dela iz razlogov na strani delodajalca in ne zaradi bolezni. Zato njegova zdravstvena zmožnost v tem času nima nobenega vpliva na pravice iz zdravstvenega zavarovanja zaradi morebitnega uspeha v delovnem sporu.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – nadaljevanje dela – rok za sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Če delavec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dopustitvijo delodajalca nadaljuje z delom, ne da bi formalno sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, se po zakonu samem šteje, da je njegova pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Šele ko delodajalec prekine delavčevo zaposlitev (sklicujoč se na potek pogodbe za določen čas), dejansko poseže v obstoj pogodbe o zaposlitvi, ki je po delavčevem mnenju prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato šele takrat prične teči 30-dnevni rok za neposredno sodno varstvo v smislu določb tretjega odstavka 204. člena ZDR.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja – delo po navodilih delodajalca - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Sodišče je dopuščalo, da je tožnika samovoljno vzel s sabo na odrejeno vožnjo pri toženi stranki redno zaposleni voznik. Vendar to ni pomenilo dela po navodilih tožene stranke, tudi če je voznik samovoljno prepustil občasno upravljanje vozila tožniku. Če je tožena stranka v zvezi s tem bila zaradi omogočanja „dela na črno“ v prekrškovnem postopku, to ne vpliva na presojo sodišča, da bistveni elementi delovnega razmerja v smislu 4. člena ZDR niso bili podani.
brezposelnost – denarno nadomestilo – denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nadomestilo za primer brezposelnosti – odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ustna odpoved - uveljavljanje nezakonitosti odpovedi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je sicer nezakonita, ni mogoče uvrstiti v nobenega od primerov iz 8. točke prvega odstavka 19. člena ZZZPB.
starostna pokojnina – ponovna odmera pokojnine – pravnomočna odločba – pravnomočnost - zavrženje predloga za ponovno odmero
Tožnica ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine iz leta 2001 drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in v zakonsko določenem roku.
ZPIZ-1 člen 61, 66, 66/3, 91, 92, 94, 161. ZUstS člen 48. ZS člen 3, 3/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
invalid III. kategorije – omejena delovna zmožnost – nadomestilo za invalidnost – samostojni podjetnik – samozaposleni – neustavnost zakona – pravna praznina – dejansko opravljanje drugega dela
Čeprav je Ustavno sodišče v razlogih svoje odločbe navedlo, da glede na različno naravo kmetijske dejavnosti oziroma opravljanja dejavnosti samozaposlenega in dela pri delodajalcu pravice teh zavarovancev in delavcev niso nujno enake, pri čemer je omenilo zlasti pravico do premestitve, je ob izostanku ustrezne zakonske ureditve za samozaposlene, ki še vedno opravljajo delo in so zavarovani, v skladu s 3. členom ZS treba primerjati položaj delavca, pri katerem je ugotovljena III. kategorija invalidnosti, in ki lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, in ima prav zato tudi pravico do premestitve in drugih pravic, s položajem samozaposlenega, ki v okviru svojega poklica po ugotovitvi omejene zmožnosti začne opravljati drugo ustrezno delo v delokrogu svojega poklica, ne pa del, za katera v skladu z invalidsko odločbo ni več sposoben.
Odločitev o priznanju nadomestila za invalidnost je preuranjena, saj tožena stranka niti sodišči druge in prve stopnje doslej nista ugotavljali dejstev v smeri, katera dela, če sploh, tožnik ob ugotovljeni omejeni delovni zmožnosti v svojem poklicu še naprej opravlja. Gre za presojo izpolnjevanja pogoja za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost iz četrte alineje prvega odstavka 94. člena ZPIZ-1 (zaposlitev na drugem delovnem mestu), ki jo je treba razlagati z upoštevanjem razlogov, zaradi katerih je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost določbe tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1.
DENACIONALIZACIJA – LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015760
ZDen člen 68, 88. ZLPP člen 15, 15/2. OZ člen 87, 87/1.
razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – ničnost pogodbe – izbrisna tožba – vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi – rok za uveljavljanje zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja – zastaralni rok – prekluzivni rok - lastninjenje - začasna odredba – zavarovanje zahtevka za vrnitev premoženja v naravi - pravni interes – varstvo tujih pravic
Da bi lahko denacionalizacijski upravičenec pridobil nepremičnine v naravi, se morajo posledice ničnosti menjalne pogodbe tudi zemljiškoknjižno realizirati. Če zakon denacionalizacijskemu upravičencu omogoča ugotovitev ničnosti pogodbe, je logično, da lahko upravičenec zahteva tudi zemljiškoknjižno izvedbo posledic ničnosti pogodbe, sicer bi 88. člen ZDen ostal brez pomena. Zemljiškoknjižno izvedbo posledic ničnosti menjalne pogodbe bi denacionalizacijski upravičenec načeloma lahko dosegel s pomočjo izbrisne tožbe, vendar te možnosti tožnica v tej zadevi nima, saj se je denacionalizacijski zavezanec v vmesnem času že lastninsko preoblikoval. Zato je treba tožnici v taki situaciji omogočiti vložitev tožbe, s katero od druge toženke zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo v zemljiški knjigi kot lastnica vpisala prva toženka, saj bi v nasprotnem primeru tožnica kot denacionalizacijska upravičenka v situaciji, kot je obravnavana, ostala brez možnosti, da doseže vrnitev nepremičnin v naravi.
Ob razlagi, da začasne odredbe tudi po določbah ZDen pomenijo zavarovanje zahtevka za vračilo premoženja v naravi, bi tudi ničnostna sankcija po 88. členu ZDen izgubila svoj smisel. Denacionalizacijski upravičenec bi namreč kljub predvideni sankciji ničnosti posla moral vedno zahtevati še izdajo začasne odredbe.
ZPIZ-1 člen 13, 15, 18, 37, 396a. ZMEPIZ člen 45. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1, 380, 380/2.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca - pogoji, pod katerimi zavarovanje ni obvezno - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
ZPIZ-1 in ZMEPIZ ne zahtevata, da bi morala oseba uveljavljati pogoje, pod katerimi zavarovanje ni obvezno po 18. členu ZPIZ-1 v nekem posebnem, ločenem postopku, torej ločenem od postopka ugotavljanja lastnosti zavarovanca – ki ga zavod izvede, če prijava v zavarovanje ni bila vložena s strani samega zavarovanca.
Tožnica se utemeljeno sklicuje na to, da iz prvega odstavka 18. člena ZPIZ-1 ne izhaja, da bi bil moral biti zavarovanec pred izvzemom v zadnjih treh letih tudi zavarovan na podlagi prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1 (kot samostojni podjetnik ali podobno). Določba namreč ne povezuje zavarovanja na isti podlagi in možnost izvzema šele po treh letih zavarovanja na tej podlagi, temveč govori le o dobičku, ki ga je nekdo, ne glede na to, na kateri podlagi je bil pred tem zavarovan, dosegel zadnja tri leta iz samostojne dejavnosti po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1.
Pogoji, pod katerimi zavarovanje ni obvezno iz 18. člena ZPIZ-1 iz obeh odstavkov te odločbe so različni, neizpolnjevanje pogojev po prvem odstavku ne pomeni izključitev pogojev po drugem odstavku in obratno.
Sodišče glede stališča, da obstoji tudi ta razlog invalidnosti iz tretje alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, hkrati pa za takšen zaključek ni imelo podlage v izvedenskem mnenju. V zvezi s slednjim revident utemeljeno očita sodišču druge stopnje, da je tudi protispisna ugotovitev, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da revidentova delovna zmožnost za njegov poklic ni zmanjšana za 50% ali več. Sodišče druge stopnje je v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe napačno povzelo ugotovitev izvedenca, ki se glede stopnje zmanjšanja delovne zmožnosti ni opredelil. Pri tem pa je pravilno stališče revidenta, da je pravno relevantno dejstvo, za koliko je zmanjšana njegova delovna zmožnost za opravljanje poklica „monter centralne kurjave.“