Dejstvo, da podatkov o plači zavarovanca za določeno obdobje ni v matični evidenci, ne pomeni, da teh podatkov ni mogoče ugotoviti na drug način. Lahko jih priskrbi zavarovanec sam, lahko se upoštevajo znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se kot dokaz upošteva izračun izvedenca, ki temelji na znanih podatkih o plačah zavarovanca za del relevantnega obdobja.
starostna pokojnina – ponovna odmera pokojnine – pravnomočna odločba – pravnomočnost - zavrženje predloga za ponovno odmero
Tožnica ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine iz leta 2001 drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in v zakonsko določenem roku.
Sodišče glede stališča, da obstoji tudi ta razlog invalidnosti iz tretje alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, hkrati pa za takšen zaključek ni imelo podlage v izvedenskem mnenju. V zvezi s slednjim revident utemeljeno očita sodišču druge stopnje, da je tudi protispisna ugotovitev, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da revidentova delovna zmožnost za njegov poklic ni zmanjšana za 50% ali več. Sodišče druge stopnje je v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe napačno povzelo ugotovitev izvedenca, ki se glede stopnje zmanjšanja delovne zmožnosti ni opredelil. Pri tem pa je pravilno stališče revidenta, da je pravno relevantno dejstvo, za koliko je zmanjšana njegova delovna zmožnost za opravljanje poklica „monter centralne kurjave.“
Kadar upravičenec, ki mu je že bila priznana pravica do pokojnine (ne glede na to, če ob priznanju pravice dejansko ni prišlo do prekinitve zavarovanja) ponovno uveljavi izplačevanje pokojnine (ob pogoju, da zavarovanje preneha), se mu dodatno zavarovanje upošteva v skladu s prvim in drugim odstavkom 180. člena ZPIZ-1. To pomeni, da se mu lahko pokojnina ponovno odmeri ali pa se mu že odmerjena pokojnina odstotno poveča.
ZPIZ-1 člen 13, 15, 18, 37, 396a. ZMEPIZ člen 45. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1, 380, 380/2.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca - pogoji, pod katerimi zavarovanje ni obvezno - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
ZPIZ-1 in ZMEPIZ ne zahtevata, da bi morala oseba uveljavljati pogoje, pod katerimi zavarovanje ni obvezno po 18. členu ZPIZ-1 v nekem posebnem, ločenem postopku, torej ločenem od postopka ugotavljanja lastnosti zavarovanca – ki ga zavod izvede, če prijava v zavarovanje ni bila vložena s strani samega zavarovanca.
Tožnica se utemeljeno sklicuje na to, da iz prvega odstavka 18. člena ZPIZ-1 ne izhaja, da bi bil moral biti zavarovanec pred izvzemom v zadnjih treh letih tudi zavarovan na podlagi prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1 (kot samostojni podjetnik ali podobno). Določba namreč ne povezuje zavarovanja na isti podlagi in možnost izvzema šele po treh letih zavarovanja na tej podlagi, temveč govori le o dobičku, ki ga je nekdo, ne glede na to, na kateri podlagi je bil pred tem zavarovan, dosegel zadnja tri leta iz samostojne dejavnosti po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1.
Pogoji, pod katerimi zavarovanje ni obvezno iz 18. člena ZPIZ-1 iz obeh odstavkov te odločbe so različni, neizpolnjevanje pogojev po prvem odstavku ne pomeni izključitev pogojev po drugem odstavku in obratno.
DENACIONALIZACIJA – LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015760
ZDen člen 68, 88. ZLPP člen 15, 15/2. OZ člen 87, 87/1.
razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – ničnost pogodbe – izbrisna tožba – vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi – rok za uveljavljanje zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja – zastaralni rok – prekluzivni rok - lastninjenje - začasna odredba – zavarovanje zahtevka za vrnitev premoženja v naravi - pravni interes – varstvo tujih pravic
Da bi lahko denacionalizacijski upravičenec pridobil nepremičnine v naravi, se morajo posledice ničnosti menjalne pogodbe tudi zemljiškoknjižno realizirati. Če zakon denacionalizacijskemu upravičencu omogoča ugotovitev ničnosti pogodbe, je logično, da lahko upravičenec zahteva tudi zemljiškoknjižno izvedbo posledic ničnosti pogodbe, sicer bi 88. člen ZDen ostal brez pomena. Zemljiškoknjižno izvedbo posledic ničnosti menjalne pogodbe bi denacionalizacijski upravičenec načeloma lahko dosegel s pomočjo izbrisne tožbe, vendar te možnosti tožnica v tej zadevi nima, saj se je denacionalizacijski zavezanec v vmesnem času že lastninsko preoblikoval. Zato je treba tožnici v taki situaciji omogočiti vložitev tožbe, s katero od druge toženke zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo v zemljiški knjigi kot lastnica vpisala prva toženka, saj bi v nasprotnem primeru tožnica kot denacionalizacijska upravičenka v situaciji, kot je obravnavana, ostala brez možnosti, da doseže vrnitev nepremičnin v naravi.
Ob razlagi, da začasne odredbe tudi po določbah ZDen pomenijo zavarovanje zahtevka za vračilo premoženja v naravi, bi tudi ničnostna sankcija po 88. členu ZDen izgubila svoj smisel. Denacionalizacijski upravičenec bi namreč kljub predvideni sankciji ničnosti posla moral vedno zahtevati še izdajo začasne odredbe.
ZPIZ-1 člen 61, 66, 66/3, 91, 92, 94, 161. ZUstS člen 48. ZS člen 3, 3/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
invalid III. kategorije – omejena delovna zmožnost – nadomestilo za invalidnost – samostojni podjetnik – samozaposleni – neustavnost zakona – pravna praznina – dejansko opravljanje drugega dela
Čeprav je Ustavno sodišče v razlogih svoje odločbe navedlo, da glede na različno naravo kmetijske dejavnosti oziroma opravljanja dejavnosti samozaposlenega in dela pri delodajalcu pravice teh zavarovancev in delavcev niso nujno enake, pri čemer je omenilo zlasti pravico do premestitve, je ob izostanku ustrezne zakonske ureditve za samozaposlene, ki še vedno opravljajo delo in so zavarovani, v skladu s 3. členom ZS treba primerjati položaj delavca, pri katerem je ugotovljena III. kategorija invalidnosti, in ki lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, in ima prav zato tudi pravico do premestitve in drugih pravic, s položajem samozaposlenega, ki v okviru svojega poklica po ugotovitvi omejene zmožnosti začne opravljati drugo ustrezno delo v delokrogu svojega poklica, ne pa del, za katera v skladu z invalidsko odločbo ni več sposoben.
Odločitev o priznanju nadomestila za invalidnost je preuranjena, saj tožena stranka niti sodišči druge in prve stopnje doslej nista ugotavljali dejstev v smeri, katera dela, če sploh, tožnik ob ugotovljeni omejeni delovni zmožnosti v svojem poklicu še naprej opravlja. Gre za presojo izpolnjevanja pogoja za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost iz četrte alineje prvega odstavka 94. člena ZPIZ-1 (zaposlitev na drugem delovnem mestu), ki jo je treba razlagati z upoštevanjem razlogov, zaradi katerih je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost določbe tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005589
ZDSS-1 člen 61, 62.
pravice iz invalidskega zavarovanja – invalidnost III. kategorije – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo materialne resnice – preiskovalno načelo
Neutemeljeno je zavzemanje tožnice za to, da bi moralo sodišče prve stopnje po načelu materialne resnice in preiskovalnem načelu samo dopolnjevati dokazni postopek in postaviti tako izvedenca ginekološke kot psihiatrične stroke. Načelo materialne resnice ni samo po sebi namen. Res je namenjeno tudi pravnemu varstvu strank v socialnih sporih, vendar ne v nasprotju z izhodišči, ki jih tožniki – zavarovanci že sami izpostavijo. Prav tako preiskovalno načelo iz 62. člena ZDSS-1 ni določeno tako, kot ga razume tožnica, saj iz te določbe izhaja, da sodišče lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti, vendar le v primeru, če po izvedbi dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev.
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 392, 392/7. URS člen 20.
pripor – bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe – obstoj razlogov za pripor – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora
Ob izkazani visoki stopnji nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja in obtoženkini vztrajnosti pri izvrševanju kaznivih dejanj zoper premoženje, so zagovorničini pomisleki o nezmožnosti ponovitve kaznivega dejanja, neutemeljeni.
Tožnik je dejansko vzel v odpovedi navedene artikle in jih odnesel iz trgovine, ne da bi jih plačal. S tem je kršil izrecno predpisana navodila pri toženi stranki o ravnanju ob nakupih s strani osebja in o ravnanju z blagom, ki ni primerno za prodajo.
Glede na delo, ki ga je tožnik opravljal, in kršenje povsem jasnih navodil o pravilnem poslovanju oziroma o tem, kaj je izrecno prepovedano, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bilo zaupanje (v poštenost) tožnika omajano do te mere, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Ne glede na majhno vrednost odnešenih artiklov, ni šlo le za „minorni prekršek“.
Tožnica je v tožbi trdila, da je toženka sprejela njeno pisno ponudbo glede prodaje stanovanja za določeno ceno. Ob takšnih trditvah pa se nesklepčnost tožbe lahko razteza le na zavezovalni pravni posel.
ZUS-1 člen 4, 32, 32/2, 32/3, 33, 33/1. ZRTVS-1 člen 26.
začasna odredba – sorazmernost – javni interes – nadzorni svet RTVS – razrešitev člana
Tožnik lahko predlaga le zadržanje svoje razrešitve oziroma ohranitev svoje funkcije v nadzornem svetu, ne more pa uspeti z zahtevo za zadržanje izvršitve in učinkovanja sklepa, s katerim je Državni zbor razrešil ostale štiri člane nadzornega sveta.
dedovanje – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrednost zapuščine – darilo – določitev vrednosti darila – vrednost darila ob zapustnikovi smrti – vlaganja v podarjeno nepremičnino – vrnitev darila – dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek – trditveno in dokazno breme – dokazi in izvajanje dokazov – nesporna dejstva – potek glavne obravnave – prekluzija - pravočasna predložitev procesnega gradiva – krivda za nepredložitev procesnega gradiva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti
Trditveno in dokazno breme glede prikrajšanja nujnega deleža z darili je v tej pravdi na tožniku, ki mora med drugim trditi in dokazati tudi vrednost darila ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi (30. člen ZD).
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža ima oblikovalno in dajatveno naravo.
Zavarovani vozniki morajo aktivno prispevati k izvedbi preiskave oziroma omogočiti ugotavljanja alkoholiziranosti. Ravnanje, ki naj omogoči strokovno preiskavo oziroma možnosti ugotavljanja (ne)alkoholiziranosti, je njihova pogodbena obveznost.
Tarča izpodbijanja je lahko vsako dolžnikovo pravno dejanje, zaradi katerega se je poslabšala njegova plačevitost in je zaradi tega nastopila nesposobnost izpolnitve obveznosti. S pravnim dejanjem razumemo vsako ravnanje dolžnika, iz katerega izvirajo pravne posledice in zaradi katerega se zmanjša dolžnikovo premoženje. Darilna pogodba je pravni posel, ki ustreza pojmu pravnega dejanja, ki se ga lahko izpodbija s paulijansko tožbo, ne glede na to, da tožence (še) nista lastnika sporne nepremičnine.
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ - spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na takšno civilnopravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki bi jih tretja toženka lahko uveljavljala le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe, procesno pa z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela od N., sta le poslovni odločitvi tretje toženke, ki nikakor ne moreta vplivati na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
nelegalna gradnja vikenda – ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, zato morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine, da bi odstranitev nelegalne gradnje predstavljala zelo hudo posledico. Revident takih posebej kvalificiranih okoliščin ni izkazal, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče prič – starost in bolezen stranke v postopku
Upoštevajoč tožnikovo starost in njegovo zdravstveno stanje in kraj prebivališča predlaganih prič, bo dokazni postopek mogoče hitreje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Krškem.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – prodaja nepremičnine na obroke – zamuda s plačili obrokov kupnine – dodatni rok za izpolnitev
Prenehanje pogodbe je najstrožja sankcija zaradi kršitve obveznosti in je zato praviloma ni mogoče uveljaviti, če upnik lahko doseže namen pogodbe z blažjimi ukrepi (prisilna izpolnitev obveznosti in plačilo odškodnine).
Smisel določbe 131. člena ZOR je v tem, da se izključi uporaba najtežje sankcije neizpolnitve obveznosti v primerih, ko je mogoče zaščititi upravičene interese upnika z blažjimi ukrepi in bi bil zato odstop od pogodbe nemoralen.