Kadar upravičenec, ki mu je že bila priznana pravica do pokojnine (ne glede na to, če ob priznanju pravice dejansko ni prišlo do prekinitve zavarovanja) ponovno uveljavi izplačevanje pokojnine (ob pogoju, da zavarovanje preneha), se mu dodatno zavarovanje upošteva v skladu s prvim in drugim odstavkom 180. člena ZPIZ-1. To pomeni, da se mu lahko pokojnina ponovno odmeri ali pa se mu že odmerjena pokojnina odstotno poveča.
Tožnik je dejansko vzel v odpovedi navedene artikle in jih odnesel iz trgovine, ne da bi jih plačal. S tem je kršil izrecno predpisana navodila pri toženi stranki o ravnanju ob nakupih s strani osebja in o ravnanju z blagom, ki ni primerno za prodajo.
Glede na delo, ki ga je tožnik opravljal, in kršenje povsem jasnih navodil o pravilnem poslovanju oziroma o tem, kaj je izrecno prepovedano, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bilo zaupanje (v poštenost) tožnika omajano do te mere, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Ne glede na majhno vrednost odnešenih artiklov, ni šlo le za „minorni prekršek“.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005589
ZDSS-1 člen 61, 62.
pravice iz invalidskega zavarovanja – invalidnost III. kategorije – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo materialne resnice – preiskovalno načelo
Neutemeljeno je zavzemanje tožnice za to, da bi moralo sodišče prve stopnje po načelu materialne resnice in preiskovalnem načelu samo dopolnjevati dokazni postopek in postaviti tako izvedenca ginekološke kot psihiatrične stroke. Načelo materialne resnice ni samo po sebi namen. Res je namenjeno tudi pravnemu varstvu strank v socialnih sporih, vendar ne v nasprotju z izhodišči, ki jih tožniki – zavarovanci že sami izpostavijo. Prav tako preiskovalno načelo iz 62. člena ZDSS-1 ni določeno tako, kot ga razume tožnica, saj iz te določbe izhaja, da sodišče lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti, vendar le v primeru, če po izvedbi dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev.
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 392, 392/7. URS člen 20.
pripor – bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe – obstoj razlogov za pripor – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora
Ob izkazani visoki stopnji nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja in obtoženkini vztrajnosti pri izvrševanju kaznivih dejanj zoper premoženje, so zagovorničini pomisleki o nezmožnosti ponovitve kaznivega dejanja, neutemeljeni.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 394, 395.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – obnova postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nova dejstva in dokazi
Zaradi kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi predloga za obnovo postopka izpodbija le, če so bile te kršitve storjene pri odločanju v postopku za obnovo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - opravljanje pridobitnega dela - odobritev bolniškega staleža za nazaj
Določba osme alineje prvega odstavka 111. člena ZDR predvideva možnost izredne odpovedi delodajalca zaradi delavčevega opravljanja pridobitnega dela v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Tožnik je po svoji volji in z namenom opravičiti opustitev izpitov želel bolniški stalež za 12. 2. 2009 in ga tudi dobil. Nezmožnost za delo je bila razlog za njegovo odsotnost z izpitov rednih študentov, nanaša pa se na cel ta dan – torej tudi na popoldanski čas, ko je imel predavanja za izredne študente na podlagi avtorske pogodbe, s čimer je opravljal pridobitno dejavnost v času bolniškega staleža.
Tožnica je revizijo v socialnem sporu vložila po pooblaščencu, ki ni odvetnik. Reviziji je pooblaščenec priložil le potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ne pa tudi dokazila, da je predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Ker je revizija vložena po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev po prvem odstavku 65. členu ZDSS-1, jo je sodišče v skladu z 377. členom ZPP kot nedovoljeno zavrglo.
Dejstvo, da podatkov o plači zavarovanca za določeno obdobje ni v matični evidenci, ne pomeni, da teh podatkov ni mogoče ugotoviti na drug način. Lahko jih priskrbi zavarovanec sam, lahko se upoštevajo znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se kot dokaz upošteva izračun izvedenca, ki temelji na znanih podatkih o plačah zavarovanca za del relevantnega obdobja.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3005630
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 49. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 56. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti člen 22.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - nujne zdravstvene storitve - načrtovano zdravljenje v tujini - bolnišnično zdravljenje
V primeru načrtovanega zdravljenja, ko zavarovanec potuje v drugo državo članico EU prav z namenom pridobiti določene zdravstvene storitve, je pravica zavarovanca, da na stroške sistema, ki mu pripada, v drugi državi članici EU prejme bolnišnično zdravljenje, pogojena s predhodno odobritvijo nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja v domači državi.
Nestrinjanje revidentke z izvedenskim mnenjem in dokazno oceno sodišča ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca. Sodišče je pravilno zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca, pri tem pa obrazložilo razloge za zavrnitev. Zato ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niti revidentki ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
Tožnica je v tožbi trdila, da je toženka sprejela njeno pisno ponudbo glede prodaje stanovanja za določeno ceno. Ob takšnih trditvah pa se nesklepčnost tožbe lahko razteza le na zavezovalni pravni posel.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona - neverodostojne listine - neobičajna poslovna praksa
Ključni razlog za zavrnitev odbitka DDV ne more biti samo nepopolno vodenje dokumentacije, in sicer evidenc o porabi in nabavi blaga, ter nepopolne dobavnice. Pravico do odbitka je mogoče zavrniti le, če iz objektivnih dejavnikov izhaja, da je davčni zavezanec, ki mu je bilo blago, ki je podlaga za utemeljitev pravice do odbitka, dobavljeno, vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija povezana z goljufijo, ki jo je storil dobavitelj ali drug trgovec. Enako velja tudi za situacije, kot je obravnavana, ko zaradi okoliščin na strani t. i. „missing traderja“ ni mogoče zaključiti, da je dobavo opravil ravno izdajatelj računa.
nelegalna gradnja vikenda – ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, zato morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine, da bi odstranitev nelegalne gradnje predstavljala zelo hudo posledico. Revident takih posebej kvalificiranih okoliščin ni izkazal, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c/4. ZPP člen 25, 25/2, 481, 481/1, 484.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi menice – izključna krajevna pristojnost
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40.c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, pride v poštev le, kadar bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice veljala pravila postopka v gospodarskih sporih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče prič – starost in bolezen stranke v postopku
Upoštevajoč tožnikovo starost in njegovo zdravstveno stanje in kraj prebivališča predlaganih prič, bo dokazni postopek mogoče hitreje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Krškem.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – prodaja nepremičnine na obroke – zamuda s plačili obrokov kupnine – dodatni rok za izpolnitev
Prenehanje pogodbe je najstrožja sankcija zaradi kršitve obveznosti in je zato praviloma ni mogoče uveljaviti, če upnik lahko doseže namen pogodbe z blažjimi ukrepi (prisilna izpolnitev obveznosti in plačilo odškodnine).
Smisel določbe 131. člena ZOR je v tem, da se izključi uporaba najtežje sankcije neizpolnitve obveznosti v primerih, ko je mogoče zaščititi upravičene interese upnika z blažjimi ukrepi in bi bil zato odstop od pogodbe nemoralen.
ZUS-1 člen 4, 32, 32/2, 32/3, 33, 33/1. ZRTVS-1 člen 26.
začasna odredba – sorazmernost – javni interes – nadzorni svet RTVS – razrešitev člana
Tožnik lahko predlaga le zadržanje svoje razrešitve oziroma ohranitev svoje funkcije v nadzornem svetu, ne more pa uspeti z zahtevo za zadržanje izvršitve in učinkovanja sklepa, s katerim je Državni zbor razrešil ostale štiri člane nadzornega sveta.
dedovanje – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrednost zapuščine – darilo – določitev vrednosti darila – vrednost darila ob zapustnikovi smrti – vlaganja v podarjeno nepremičnino – vrnitev darila – dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek – trditveno in dokazno breme – dokazi in izvajanje dokazov – nesporna dejstva – potek glavne obravnave – prekluzija - pravočasna predložitev procesnega gradiva – krivda za nepredložitev procesnega gradiva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti
Trditveno in dokazno breme glede prikrajšanja nujnega deleža z darili je v tej pravdi na tožniku, ki mora med drugim trditi in dokazati tudi vrednost darila ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi (30. člen ZD).
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža ima oblikovalno in dajatveno naravo.
Tarča izpodbijanja je lahko vsako dolžnikovo pravno dejanje, zaradi katerega se je poslabšala njegova plačevitost in je zaradi tega nastopila nesposobnost izpolnitve obveznosti. S pravnim dejanjem razumemo vsako ravnanje dolžnika, iz katerega izvirajo pravne posledice in zaradi katerega se zmanjša dolžnikovo premoženje. Darilna pogodba je pravni posel, ki ustreza pojmu pravnega dejanja, ki se ga lahko izpodbija s paulijansko tožbo, ne glede na to, da tožence (še) nista lastnika sporne nepremičnine.