pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ - spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na takšno civilnopravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki bi jih tretja toženka lahko uveljavljala le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe, procesno pa z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela od N., sta le poslovni odločitvi tretje toženke, ki nikakor ne moreta vplivati na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
Zavarovani vozniki morajo aktivno prispevati k izvedbi preiskave oziroma omogočiti ugotavljanja alkoholiziranosti. Ravnanje, ki naj omogoči strokovno preiskavo oziroma možnosti ugotavljanja (ne)alkoholiziranosti, je njihova pogodbena obveznost.
V fazi odločanja, ali naj se zoper določeno osebo začne preiskava, je treba izhajati iz njenega namena - pri presoji utemeljenega suma se upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva, ne presoja pa se verodostojnosti posameznih nasprotujočih si dokazov.
ZPP člen 367, 367a, 367c, 367c/1, 367c/2. SPZ člen 77, 77/2. ZEN člen 8.
predlog za dopustitev revizije – vsebinski okvir spora – relevantnost postavljenega vprašanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije – ureditev meje v pravdnem postopku - ureditev meje v nepravdnem postopku
Vrhovno sodišče ugotavlja, da v predlogu navedena vprašanja presegajo okvir te zadeve. Odločitev za tožnika ne bi mogla biti ugodnejša niti v primeru, ko bi sodišče dopustilo revizijo o navedenih vprašanjih in o njih odločilo, kot se zavzema tožnik.
predlog za dopustitev revizije – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva umika predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog – revizija zoper sklep o zavrženju evizije - direktna revizija – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prvi tožnik ni plačal dolgovane sodne takse za predlog za dopustitev revizije, čeprav je bil na plačilo pravilno pozvan in tudi opozorjen na posledice neplačila, zato se njegov predlog šteje za umaknjenega.
Ker je revizija zoper sklep s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže, dovoljena že po samem zakonu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
SPZ člen 10, 40, 43, 44, 44/2, 49, 92. ZPP člen 371.
zemljiška knjiga – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – varstvo lastninske pravice – revizija – obseg revizijskega preizkusa
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je namenjeno varstvu dobroverne tretje osebe v primeru pomanjkljivega ali neveljavnega pravnega položaja njegovega pravnega prednika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006305
ZKP člen 53, 53/2, 57, 319, 394, 394/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – oškodovanec - ovadba kot predlog za pregon – umik predloga za pregon – rok za umik - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe – sprememba pravne opredelitve – kršitev kazenskega zakona – ogrožanje varnosti – zakonski znaki kaznivega dejanja
Možnost umika predloga za pregon je oškodovančeva pravica, ki je v primeru, ko pride do spremembe pravne opredelitve dejanja šele v pritožbeni fazi kazenskega postopka, omejena (pravica do razpolaganja s predlogom za pregon) - to pa ne predstavlja kršitve obsojenčevih procesnih pravic in pravice do obrambe.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženec v predlogu za dopustitev revizije ni navedel spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče dopustilo revizijo. Vrhovno sodišče je zato njegov predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.
Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, še zlasti, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna. Razlogi za dopustitev revizije so podani glede pravnega vprašanja, ki je navedeno v izreku tega sklepa.
ZJF člen 80f, 80/2f. Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem občine in države člen 33, 34, 34/2, 34/3, 39, 39/2. OZ člen 5, 7, 86, 87/1, 87/2, 91. ZPP člen 2, 2/1, 370/2, 370/3, 381.
razpravno načelo - prekoračitev tožbenega zahtevka - ničnost pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - prodaja nepremičnine na javni dražbi - načelo sočasnosti izpolnitve - prodaja državnega premoženja - prodaja občinskega premoženja - postopek prodaje - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - metoda prodaje - spreminjanje bistvenih elementov razpisnih pogojev - prepoved zlorabe pravice
Nepoštena stranka se ne more sklicevati na ničnost pogodbe tudi v tistih primerih, ko to predstavlja sredstvo za oškodovanje poštene nasprotne stranke. Nasprotno stališče bi bilo namreč v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, prav tako pa bi pomenilo podporo zlorabi pravic.
postopek za določitev odškodnine – odškodnina po členu 73 ZDen – odločba o denacionalizaciji – izpodbijanje upravnega akta v nepravdnem postopku
Pravilnost in zakonitost denacionalizacijske odločbe ne more biti predmet presoje v tem nepravdnem postopku. Na njeni podlagi je predlagateljičin pravni prednik moral vrniti nepremičnino denacionalizacijski upravičenki in nanjo je vezano tudi sodišče pri odločanju o odškodnini po 73. členu ZDen. V zvezi z revizijskimi trditvami nasprotne udeleženke, da bi ji morala biti dana možnost sodelovanja v denacionalizacijskem postopku, revizijsko sodišče ugotavlja, da bi lahko izkoristila pravna sredstva, ki jih osebi, ki bi morala biti udeležena v upravnem postopku, nudi ZUP.
Odločitev sodišč, da je predlagateljica upravičena do plačila odškodnine na podlagi 73. člena ZDen, je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna.
ZPP člen 7, 8, 212, 285, 339, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 371/1, 371/2, 378. ZOR člen 200, 203.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – razlogi za revizijo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanje – materialno procesno vodstvo – dopolnitev dokaznega postopka
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Čeprav mora po 285. členu ZPP sodišče med drugim skrbeti tudi, da se ponudijo ali dopolnijo dokazni predlogi, nižji sodišči nista kršili pravila o materialnem procesnem vodstvu. Revident omenjeno kršitev uveljavlja (le) s trditvami, da bi moralo prvostopenjsko sodišče ob nasprotujočih si dokazih poskrbeti za dopolnitev dokaznega postopka. Aktivnost sodišča v nakazani smeri bi presegla dopustno mejo materialno procesnega vodstva, saj bi posegla v pravila o zbiranju procesnega gradiva, glede katerega je po sedanji ureditvi uveljavljeno razpravno načelo (glej 7. in 212. člen ZPP).
ZOR člen 12, 15, 141, 141/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
oderuška pogodba – subjektivni element – izkoriščanje stiske – sklepanje na podlagi indicev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe
Ker sklepanje sodišča druge stopnje o neobstoju tožničine stiske ne temelji na medsebojno sklenjeni verigi indicev, na podlagi katerih je sodišče sprejelo svojo dokazno oceno, je obrazložitev izpodbijane sodbe tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti.
Pogodbena stranka, ki želi zase pridobiti nesorazmerno premoženjsko korist, ne more postati žrtev oderuštva.
O izkoriščanju lastnosti ali položaja prikrajšane pogodbene stranke ne govorimo samo takrat, kadar pogodbena stranka izkoristi drugo pogodbeno stranko z aktivnim ravnanjem, torej tako, da ustvari nesorazmerje med izpolnitvama (v konkretnem primeru napiše pogodbo in določi ceno), ampak tudi, kadar zavestno pristane na že ustvarjeno stanje z namenom pridobiti zase ali koga tretjega premoženjsko korist.
dovoljenost revizije – objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nedenarni zahtevek – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ker je tožeča stranka zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe prepovedi odsvojitve in obremenitve, določene v korist tožene stranke, na nepremičnini, ki je v solasti dveh oseb, gre v tej pravdni zadevi dejansko za objektivno kumulacijo nedenarnih zahtevkov. Izbris vknjižbe prepovedi odsvojitve na nepremičnini, ki je v solasti dveh oseb, je namreč treba obravnavati enako kot primer, v katerem bi tožeča stranka zahtevala izbris vknjižbe prepovedi odsvojitve, določene v korist tožene stranke, na dveh nepremičninah, ki bi bile v lasti različnih oseb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0015745
ZOR člen 61, 61/1, 344, 374. ZDen člen 73.
denacionalizacija – vrnitev nepremičnine v naravi – odplačna pridobitev nepremičnine – varstvo denacionalizacisjkega zavezanca – odškodnina – odpoved odškodnini - odpust dolga – bodoči dolg
Zastopnik predlagateljičine pravne prednice se je lahko odpovedal odškodnini po 73. členu ZDen, čeprav ob izjavi o odpovedi ta terjatev predlagateljičine pravne prednice še ni nastala. V času podpisa izjave z dne 10. 11. 1995 je bilo namreč mogoče predvideti, da se bo denacionalizacijski postopek lahko zaključil z odločbo, na podlagi katere bo morala predlagateljičina pravna prednica nepremičnino vrniti denacionalizacijski upravičenki, sama pa bo v tem primeru pridobila terjatev iz 73. člena ZDen.
Predlagateljica neutemeljeno izpodbija odločitev sodišč s trditvami, da takratni zastopnik njene pravne prednice ni vedel za vsebino in znesek odškodnine kot tudi ne za odpuščeni dolg. S temi trditvami namreč uveljavlja napake njegove volje pri podpisu izjave z dne 10. 11. 1995 zaradi zmote, ob tem pa ne zatrjuje, da je zahtevala razveljavitev sporazuma o odpustu dolga. K temu gre še dodati, da bi s tako zahtevo lahko uspela le, če bi se izkazalo, da je pri sklenitvi sporazuma o odpustu dolga ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu (drugi odstavek 61. člena ZOR). Vendar okoliščine te zadeve kažejo na nasprotno. Že v času podaje izjave z dne 10. 11. 1995 bi morala in mogla predvideti, da ji bo z odločbo o denacionalizaciji lahko nastala odškodninska terjatev iz 73. člena ZDen zaradi vrnitve nepremičnine, ki je bila v navedeni izjavi določno opredeljena in za katero je bilo mogoče že tedaj določiti višino odškodnine iz 73. člena ZDen.
dovoljenost revizije – dopuščena revizija – vrednost spornega predmeta – nepopolna vloga – priloge revizije - predlog za dopustitev revizije - sklep o dopustitvi revizije – zavrženje revizije
Po revizijskih navedbah vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000,00 EUR, reviziji pa tudi nista priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije, zato se revizija zavrže.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja -zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženka v predlogu ni navedla okoliščin, ki bi kazale na širšo pomembnost v predlogu navedenih vprašanj oziroma za njihovo pomembnost za pravni red v celoti. Toženka pretežno utemeljuje, v čem naj bi bila sodba sodišča druge stopnje napačna, zato se njen predlog po vsebini približuje reviziji. Vendar pa navedba in utemeljitev revizijskih razlogov sama po sebi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije.
Dopuščeni reviziji mora stranka priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). Pomen te procesne zahteve je revizijsko sodišče že podrobno obrazložilo v zadevi II Ips 410/2010 z dne 14. 7. 2011.
imenovanje v naziv – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – neenotna sodna praksa – predložitev odločb sodišča prve stopnje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Če revident pomembnega pravnega vprašanja ne konkretizira in v zvezi z zatrjevano neenotno sodno prakso sodišč prve stopnje tudi ne predloži odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.