ZCS-1 člen 12, 12/6. ZDavP-2 člen 2. PDEU člen 267. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 32, 32/1-e, 78, 218, 219, 220, 220/2-b.
dovoljena revizija - carina - naknadni obračun carinskih dajatev - pogoji - carinska deklaracija - solidarni dolžnik - tarifna uvrstitev - opis blaga - napaka carinskega organa - aktivno in pasivno ravnanje - fero zlitine - napaka, ki bi jo moral revident razumno odkriti - običajna pravila tarifne uvrstitve - carinska vrednost blaga - prevozni stroški - prekluzivni roki - roki za vknjižbo - zastaranje - lastna sredstva skupnosti
Revident bi moral že ob prvem carinjenju blaga na podlagi dokumentacije, ki jo je prejel s strani prejemnika, v polje 31 EUL navesti vsebnost vseh elementov blaga in z uporabo Splošnih pravil za uvrščanje ter Opomb k poglavju 72 pravilno uvrstiti blago.
Predpis, ki ga mora pri uvrščanju v tarifno oznako upoštevati, se ne šteje za zapletenega, če bi se napaka carinskih organov lahko odkrila že s samim branjem besedil, objavljenih v Uradnem listu EU, oziroma če bi se blago zlahka pravilno uvrstilo, če bi se upoštevala običajna pravila tarifne uvrstitve. V primeru, ko je ta uvrstitev odvisna od procentualne sestave blaga, je jasna že ob samem branju Splošnih pravil za uvrščanje ter Opomb k poglavju 782 (predvsem opombe 2).
Nespoštovanje obravnavanih rokov za vknjižbo je po stališču SEU lahko le razlog, da država članica plača zamudne obresti v okviru zagotavljanja lastnih sredstev Skupnosti. Relevantno pa je, da je revidentu znesek dajatev sporočen v roku treh let od datuma, ko je carinski dolg v tej zadevi po obravnavanih carinskih deklaracijah nastal, saj po poteku triletnega roka izterjava carinskega dolga zastara.
ZTro člen 54, 54/20, 54/22, 54/24. ZUS-1 člen 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. Pravilnik o vračilu trošarine za komercialni namen člen 4, 4/1, 4/2, 4/3.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen – evidence kot dokaz - neskladnost podatkov v evidencah – toleranca merilnih naprav
Podatki, ki sestavljajo evidenco, ki je sporna v obravnavanem primeru, so rezultat meritev točenj, iztočenj in stanja zaloge, ki so jih opravili merilni instrumenti. Pri tovrstnih meritvah vselej obstaja določena merilna negotovost (merilni pogrešek), saj ni razumno pričakovati, da bodo merilni instrumenti absolutno natančni, ravno tako je lahko meritev odvisna od vpliva temperature na merjeno snov. Zaradi navedenega je določena neskladnost med količinami, ki so bile predmet meritev v obravnavanem primeru, razumna in jo je treba tolerirati.
ZOR člen 186, 201, 360, 360/1, 360/2, 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 377, 383. OZ člen 165, 180, 335, 335/1, 335/2, 352, 352/1, 352/2. URS člen 26. ZUS člen 2, 2/2, 11, 27, 27/2, 28, 28/2, 42, 42/4, 63, 63/1. ZPP člen 285, 286, 286/1, 286/4, 286/6, 337, 337/1, 348, 348/6, 351, 351/2, 355, 371, 371/1, 380, 380/1.
povrnitev škode - kršitev pravic osebnosti – odgovornost države – izbrisani – nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva – premoženjska in nepremoženjska škoda – zapadlost odškodninske obveznosti – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve - kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu – objektivni zastaralni rok – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – negativna odločba o sprejemu v državljanstvo – upravni spor – dopuščena revizija – obseg revizijskega preizkusa – pavšalni revizijski razlogi – materialno procesno vodstvo – prekluzija
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: škodi in storilcu (prvi odstavek 376. člena ZOR). Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja. Riziko pravočasne ocene, da je zaznavno škodno ravnanje tožene stranke protipravno, torej nosi tožeča stranka. Povedano drugače: vedenje o storilcu ne pomeni vedenja o njegovi odgovornosti oziroma podlagi njegove odgovornosti, temveč o osebi kot povzročitelju škode.
Revizijsko sodišče ne more preizkusiti razlogov pritožbenega sodišča, ki jim revident opredeljeno ne nasprotuje.
lastninjenje – kmetijska zemljišča – družbena lastnina – pravica uporabe – javna korist - lovska družina – pridobitev lastninske pravice – odplačna pridobitev lastninske pravice – odločba Ustavnega sodišča
Zakonodajalec je pri preoblikovanju dotedanjih upravičenj na kmetijskih zemljišč in gozdovih v družbeni lastnini zavaroval javno korist tako, da je za lastnika teh zemljišč načeloma določil državo.
Že Ustavno sodišče je v odločbi U-I-78/93 zapisalo, da so lovske družine upravljale in uporabljale za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, da na njih niso imele lastninske pravice in da je ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča ne glede na to, s katerimi sredstvi so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – ustna darilna pogodba – realizacija pogodbe – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov – cona B STO – izpodbijanje pravnomočne upravne odločbe
Sodišče je na pravnomočno upravno odločbo vezano in ne more preizkušati ne njene pravilnosti ne pravilnosti postopka, v katerem je bila izdana (primerjaj 13. člen ZPP). To konkretno pomeni, da sodišče v pravdnem postopku ne more presojati, ali so bili pogoji za nacionalizacijo pravilno ugotovljeni in ali je bilo (materialno) pravo pri izdajo upravne odločbe pravilno uporabljeno.
ZPP člen 377, 481, 481/1, 481/1-2, 490. ZLS člen 18, 19, 19c.
gospodarski spor – samostojni podjetnik posameznik – spor v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti – krajevna skupnost – vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Ne glede na to, da je bil postopek dosedaj voden po splošnih določbah ZPP in ne kot gospodarski spor, je potrebno glede dovoljenosti revizije uporabiti pravilo, ki velja v gospodarskih sporih.
Iz trditvene podlage obeh strank in iz ugotovitev izpodbijanih sodb izhaja, da je tožnik kot samostojni podjetnik posameznik s toženo krajevno skupnostjo sklenil najemno pogodbo za poslovni prostor za opravljanje svoje pridobitne dejavnosti; po prenehanju tega razmerja pa je od tožene stranke zahteval izplačilo vlaganj, ki so povečale vrednost poslovnega prostora. Tako ugotovljena dejstvena podlaga izkazuje obstoj subjektivnega in objektivnega elementa za opredelitev gospodarskega spora po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP na strani tožnika. Tožena stranka pa je krajevna skupnost, ki spada med osebe iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
ZIZ člen 15. ZPP člen 76, 76/1, 80, 339, 339/1, 367, 367/4, 367a, 385, 385/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - sposobnost biti stranka v postopku – smrt stranke med postopkom – prekinitev in nadaljevanje izvršilnega postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izvršilni postopek se začne z vložitvijo izvršilnega predloga, zato mora dolžnik obstajati v tem trenutku, saj se prav v času vložitve izvršilnega predloga presoja, ali je dolžnik lahko stranka v postopku. Konkretni sklep o izvršbi je postal pravnomočen 30. 8. 1997. Prvotni dolžnik pa je umrl med postopkom, septembra 2006. Po določbi prvega odstavka 208. člena ZPP je sodišče prekinjeni postopek zaradi smrti stranke nadaljevalo z njegovim dedičem A. P. Smrt stranke med postopkom ne povzroči neodpravljive pomanjkljivosti procesne predpostavke biti stranka v postopku, zato je izpodbijana odločitev višjega sodišča napačna in jo je Vrhovno sodišče razveljavilo.
ZPP člen 367, 367/2, 367/4, 377. ZNP člen 37, 103.
dovoljenost revizije – nedovoljena revizija – nepravdni postopek – odškodnina zaradi razlastitve – pravni interes - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Predlagateljica v reviziji ni določila vrednosti spornega predmeta. Posledično ni mogoče ugotoviti, ali revizijsko sporna vrednost presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP). Ker revizija tudi ni bila dopuščena, ni dovoljena.
Predlagateljica nima pravnega interesa za revizijsko izpodbijanje že določene odškodnine (drugi odstavek 374. člena ZPP). Zato revizija tudi v tem delu ni dovoljena.
dokazovanje – izvedenci – izvedensko mnenje – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka – ustno in pisno izvedensko mnenje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odškodninski spor
Položaj izvedenca, postavljenega v drugem sodnem postopku, je bistveno enak kot položaj izvedenca, angažiranega prav za potrebe konkretnega postopka. Izvedenec ostaja pomočnik sodišča (in ne stranke) oziroma neodvisen samostojen procesni subjekt, ki posreduje sodišču abstraktna pravila znanosti in stroke določenega področja, ki sodišču ni (dovolj) znano. Zato so ob soglasju strank vsa v kazenskem postopku pridobljena izvedenska mnenja predstavljala procesno veljavno in izvedenskim mnenjem v pravdnem postopku tudi enakovredno dokazno gradivo.
V praksi so (samo) ustna izvedenska mnenja izjema, pisna pa pravilo; prednost enega in drugega načina podaje izvida in mnenja so bila že večkrat pojasnjena, pa tudi, da zgolj pisna podaja (popolnega, razumljivega) izvida in mnenja ne more povsem nadomestiti ustne komunikacije. Zlasti v zadevah, v katerih dejansko stanje posega na strokovno zahtevna področja (v konkretnem primeru medicine in njenih specialističnih strok), ki zahtevajo kompleksen pristop strokovnjakov tega področja, in v zadevah, v katerih več izvedencev poda (sprva celo delno različna) mnenja, je zaradi odstranitve vsakršnega dvoma v pravilnost ali popolnost mnenja, dodatno zaslišanje izvedencev na obravnavi potrebno.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – predlog, ki ga vloži predlagateljica sama - opravljen državni pravniški izpit – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlagateljica sama vložila predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložila dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
dovoljenost revizije – objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nedenarni zahtevek – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Če tožeča stranka v tožbi uveljavlja več zahtevkov, ki imajo različno podlago, se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 100, 100/1.
spor o pristojnosti – izvršba – ustalitev pristojnosti – sprememba prebivališča dolžnika – navedbe v predlogu za izvršbo
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – stalno bivališče dolžnika – navedbe v predlogu za izvršbo - podatki o stalnem bivališču iz centralnega registra prebivalstva
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ velja tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana; med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s poizvedbami v centralnem registru prebivalstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča – objektivna nepristranskost sodišča – izločitev sodnika
Dvom o sodnikovi nepristranosti je razlog za izločitev sodnika po 70. členu ZPP; če pa je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, pa je to razlog za nujno delegacijo po 66. členu ZPP; v nobenem primeru pa institut delegacije pristojnosti ni namenjen in ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča. Temu so namenjena redna in izredna pravna sredstva, ne pa delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006278
ZKP člen 201, 201/1-1, 522, 522/1-3, 522/1-5, 524, 524/3. KZ člen 196, 196/3. KZ-1 člen 94.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev – dvojna kaznivost (identiteta norme) – neupravičena proizvodnja mamil – predhodne sestavine - izročitev zaradi izvršitve kazni – višina kazni - ekstradicijski pripor - begosumnost
Pogoj za izročitev iz 5. točke prvega odstavka 522. člena ZKP (da znaša kazen oziroma njen ostanek, ki ga je potrebno izvršiti, najmanj štiri mesece), je treba presojati po domači, torej slovenski kazenski zakonodaji.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga
Obramba mora navesti razloge za verjetnost, da določen dokaz predstavlja vir relevantnih dejstev v zvezi z določenim dogodkom oziroma, da gre za dokaz, katerega izvedba bi lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
Nediferencirana navedba vrednosti ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek, in je zato položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1-a, 81, 82. ZUS-1 člen 75, 75/3, 93, 93/1, 94, 94/2. ZPP člen 339, 339/2-14. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - dokazno breme - bistvena kršitev postopka - nejasna in nepopolna obrazložitev - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - napačna uporaba materialnega prava
Če se ugotovi, da je storitve opravil drug gospodarski subjekt je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Zgolj zato, ker je izdajatelj računa ravnal nezakonito, davčnemu zavezancu še ni mogoče zavrniti pravice do odbitka vstopnega DDV, če davčni zavezanec nima indicev, ki bi upravičeno kazali na nepravilnost oziroma goljufijo na področju dejavnosti izdajatelja računov.
V izpodbijani sodbi pa sodišče prve stopnje „objektivnih okoliščin“ podrobno ne analizira in ne obrazloži (saj odločitev temelji na „drugih“, po presoji Vrhovnega sodišča samih po sebi nepravilnih razlogih) ter jih ne poveže v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo prepričanja kazala na to, da je revident vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Sodna odločba mora biti obrazložena na konkreten in ne na pavšalen način, tako da je mogoča njena presoja zakonitosti in pravilnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sorodnik predsednika sodišča z območja stvarno pristojnega sodišča kot stranka v postopku – predlog za zaslišanje predsednika sodišča kot priče
Ker v konkretnem sporu nastopajo najbližji sorodniki predsednika okrožnega sodišča, katerega organizacijska enota je pristojno okrajno sodišče, ter nadaljnje verjetnosti, da bo v postopku nastopil kot priča, bi lahko bila v primeru, če bi v konkretni zadevi odločali sodniki pristojnega sodišča, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča. Pri tem je pomembno tudi, da sta sedež okrožnega sodišča in pristojnega okrajnega sodišča kot njegove organizacijske enote na istem naslovu in da so zaradi tega in zaradi velikosti sodišč osebne in življenjske razmere posameznih zaposlenih lahko znane širšemu krogu ljudi.
ZVOP-1 člen 1, 6, 6-1, 6-2, 6-5, 6-18, 8, 8/1, 8/2, 10, 10/1, 50, 52, 52/1, 72, 72/1, 73, 73/1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, preambula točka 26.
varstvo osebnih podatkov - telefonska številka - osebni podatek - ukrep državne nadzornice za varstvo osebnih podatkov - javni interes - obdelava osebnih podatkov - privolitev posameznika - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje
Upoštevaje opredelitev pojma osebnega podatka iz 1. točke 6. člena ZVOP-1 in opredelitve posameznika po 2. točki 6. člena ZVOP-1, je pravilen zaključek, da je za tistega, ki razpolaga s telefonsko številko, tudi ob izostanku kakšnih drugih podatkov, fizična oseba, ki to številko uporablja, vsaj (posredno) določljiva. Telefonsko številko je mogoče povezati s posameznikom brez nesorazmerno velikih naporov, stroškov ali porabe časa, torej ta podatek ni anonimiziran.