ZPP-D člen 130. ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000,00 EUR, revizija pa tudi ni bila dopuščena v skladu s 367. a členom ZPP. Revizija zato ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – odškodninski spor – odgovornost države zaradi ravnanja organa za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, bi utegnila biti prizadeta, če bi v odškodninskem sporu, v katerem se očita neustrezno ravnanje organa za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sodilo tisto sodišče, v okviru katerega ta organ deluje.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 84, 84/1, 84/2. ZDru-1 člen 1, 1/1.
ukrep tržnega inšpektorja – začasna odredba v revizijskem postopku
Z začasno odredbo je do odločitve o reviziji mogoče preprečiti realizacijo pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena revizija, samo če je s pravnomočno sodbo prve stopnje nadomeščen upravni akt in je v sporu polne jurisdikcije odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, sicer pa je mogoče preprečiti učinke pravnomočne sodbe, s katero se tožba zavrne, le z začasno odredbo o ureditvi stanja.
V regresni pravdi se v primeru substanciranega ugovora zavarovanca glede utemeljenosti izplačane odškodnine dokazno breme prevali na zavarovalnico, ki mora tožbeni zahtevek opredeliti dovolj določno za vsako obliko nepremoženjske škode posebej, da sodišče v okviru takega zahtevka lahko presodi njegovo utemeljenost. Nižji sodišči sta tako pravilno presodili, da je zaradi nezadostne opredelitve posameznih oblik nepremoženjske škode (zaradi odsotnosti trditvene podlage in dokazov zanjo) treba takšen tožbeni zahtevek zavrniti.
stroški kazenskega postopka – razmejitev po obsojencih – nerazdelno plačilo stroškov – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če so obsojenci skupaj delovali pri izvrševanju očitanega jim kaznivega dejanja in ni mogoče ločiti, kolikšen del stroškov postopka odpade na vsakega od njih posamezno, jih sodišče naloži v nerazdelno plačilo.
Zgolj dejstvo, da je stranka podala kazenske ovadbe zoper vse sodnice pristojnega sodišča, še ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo; drugačna razlaga bi namreč omogočala celo izigravanje tega instituta.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005515
ZKP člen 129, 129/1, 371, 392, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ člen 256, 256/1, 257-1.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – delna pravnomočnost – obseg preizkusa – pravice obrambe – presoja pritožbenih navedb – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – način izvršitve - (posebni primer) ponarejanja listin – zakonski znaki kaznivega dejanja – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če del sodbe postane pravnomočen in tudi izvršljiv, je kazenski postopek v tem delu pravnomočno končan.
Čeprav je obsojenec neposredno izvršitev kaznivega dejanja, to je izpolnitev bianco menic, prepustil drugim, je dejanje, ki ga je odredil, štel za svoje (drugega je uporabil kot sredstvo, s katerim je dosegel želeno izpolnitev menic z izjavo, pomembno za pravna razmerja, pri čemer se je ob odreditvi izpolnitve bianco menic zavedal neupravičenosti izjave), zato je on storilec kaznivega dejanja (posebnega primera) ponarejanja listin.
začasna odredba - odstranitev zemeljskega izkopa - odložitev izvršitve izpodbijanega akta – trditveno in dokazno breme stranke - verjetnost nastanka težko popravljive škode
Dejstva, ki govorijo v prid izdaje začasne odredbe (med drugim tudi nastanek težko popravljive škode), mora določno navajati in zanje tudi predložiti potrebna dokazila stranka, ki začasno odredbo predlaga, kajti trditveno in dokazno breme je v tem pogledu na njeni strani (prvi odstavek 7. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
zamudna sodba – tožba zaradi sklenitve in overitve pogodbe za npremičnino
Neskladja med vsebino tožbe in tožbi priloženimi listinami niso takšne narave, da bi lahko predstavljala neizpolnitev pogoja za izdajo zamudne sodbe. Očitno je namreč, da se tožbeni predlog in tožbi priložena listina nanašata na isto stanovanje in je tožnik kupec tega stanovanja.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – obrazložitev sodbe – presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ocenjuje okoliščine, ugotovljene v izpodbijani sodbi, drugače kot sodišče, po vsebini uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ne pa kršitev zakona.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – krajevna pristojnost – bivališče dolžnika - ustalitev pristojnosti
Navezna okoliščina, ki v konkretnem primeru vpliva na določitev pristojnosti sodišča, je stalno prebivališča dolžnika – ob vložitvi izvršilnega predloga ga je imel v Ormožu.
Glede višine odškodnine za povrnitev stroškov bivanja tožnikov, ki po krivdi toženke nista mogla stanovati v kupljenem stanovanju od 19. 7. 2002 do 11. 12. 2002, je treba ugotoviti, da je bilo več čas med postopkom pred sodiščem prve stopnje sporno vprašanje, katerega od treh načinov začasne nastanitve bi morala tožnika izbrati. Izvedenec je navedel: (1) začasno nastanitev v stanovanjih izvajalca oziroma prodajalca, (2) najem primernega stanovanja za določen čas na trgu, ali (3) nastanitev v hotelu, motelu oziroma drugih nastanitvenih ali turističnih objektih.
izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - razlogi za revizijo - izpovedbe prič - ugotovitev stvarne služnosti
Iz revizijskih navedb toženca izhaja, da graja predvsem dokazno oceno nižjih sodišč glede izpovedb posameznih prič in drugih dokazov ter s tem izpodbija dejansko stanje. Z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja.
ZASP ureja glavne sestavine pogodbe, vendar ne ureja vseh sestavin pogodbe in njihovo ureditev namenoma prepušča dispozitivnosti pogodbenih strank. Tožnica in toženka sta se v skladu z 88. členom ZASP s pogodbama sporazumeli, da tožnica ne bo izdajala avtorskih del iz teh pogodb v samozaložbi ali pri drugi pravni osebi. Pri tem nista sporazumni, kaj pomeni izraz „izdajati“, čeprav sta objava in izdaja definirani v 3. členu ZASP. Če gre pri objavi (prvi odstavek) za to, da avtorsko delo z dovoljenjem upravičenca postane dostopno javnosti, pa je v drugem odstavku člena določeno, da izdaja pomeni, da je zadostno število že izdelanih primerkov dela z dovoljenjem upravičenca ponujenih javnosti in danih v promet. Iz tega sledi, da toženka po sklenitvi pogodbe s tožnico ni smela privoliti v reprodukcijo in/ali distribucijo avtorskih del, za katera je sklenila pogodbo s tožnico.
Tožnica ne navaja, da bi toženka izdajala sporna dela v samozaložbi ali da bi sklenila novo založniško pogodbo s kako pravno osebo, trdi le, da je kršila XV. točko pogodbe, ker tega ni onemogočila prejšnjemu založniku. Toda toženka je 18. 3. 2002 tej založbi poslala izjavo o razdrtju pogodbe, s katero se je sklicevala na 125. člen ZOR, v resnici pa je šlo za utemeljen preklic imetniku materialne avtorske pravice po 83. členu ZASP. Tako je toženka odstopila od založniških pogodb, ki jih je ob koncu devetdesetih let sklenila s prejšnjim založnikom. Več od nje kot avtorice ni bilo mogoče zahtevati, saj avtor ne more biti odgovoren za kršitve ZASP, ki so izven njegove sfere.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določila OZ, ki med temeljnimi načeli nalaga dolžnost izpolnitve obveznosti (9. člen), v splošnem pravilu o prenehanju obveznosti pa določa, da obveznost preneha z izpolnitvijo in v drugih z zakonom določenih primerih (270. člen). Pravilno sta uporabili tudi posebna določila za komisijsko pogodbo, zlasti določilo prvega odstavka 790. člena OZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – veliko sodišče – objektivna nepristranskost sodišča – uslužbenka sodišča kot stranka v postopku
Ob upoštevanju pomembnosti in narave sodnega spora ter števila sodnikov ljubljanskega višjega sodišča je zahteva po objektivni nepristranskosti že izpolnjena in zato predlog delegacije ni utemeljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – trditve o vplivanju sodnika na odločanje drugih sodnikov istega sodišča
Razumnih razlogov za dvom ali za utemeljeno vzbujanje dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti pristojnega sodišča pri strankah tega postopka toženke niso ponudile. Med te ne spada njihova hipotetična bojazen o obstoju velike verjetnosti, da prihaja do neupravičenega vplivanja sodnika na odločanje drugih sodnikov istega sodišča.
davki - dovoljena revizija - dohodnina - izplačana pokojnina za večletno obdobje - obdavčenje z uporabo povprečne davčne stopnje
Vrhovno sodišče meni, da je treba institut povprečenja razlagati v luči temeljnih načel in ciljev Zakona o dohodnini (ZDoh-2), iz katerih izhaja, da se enakopravno obravnavajo zavezanci, ki so v enakem ekonomskem položaju, ki imajo enako visoke dohodke in so zato obremenjeni enakopravno. Ravno v izogib neenakopravnem obravnavanju zavezancev je zakonodajalec uzakonil institut povprečenja, saj zavarovanci, ki prejmejo dohodek iz delovnega razmerja za pretekla leta na podlagi sodne odločbe, niso mogli sami vplivati na to, kdaj jim bo ta izplačan. V obravnavanem primeru izplačila pokojnin za preteklo obdobje vojaškim zavarovancem se njihov položaj od položaja upravičencev, ki prejmejo pretekle dohodke iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe, bistveno ne razlikuje.