ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6.
stranska udeležba v postopku nadzora – zavrnitev zahteve za priznanje statusa stranke – pravni interes za vročitev odločbe – pravni interes za pregled spisa
Pritožnica, ki ni bila stranka v postopku o glavni stvari, očitno ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep Agencije, s katerim ji ta ni odobrila vročitve odločbe, izdane v postopku nadzora nad družbo A.A. po določbah Zakona o elektronskih komunikacijah.
Pritožnica, ki ji je bila odločba, izdana v glavni stvari, poslana v vednost, s sklicevanjem na uporabo podatkov spisa nadzorne zadeve v drugih postopkih (pobuda za postopek pred Uradom za varstvo konkurence, odškodninska tožba zoper družbo A.A.) pravnega interesa za vpogled v spis nadzorne zadeve v tem postopku ni izkazala in izpodbijani sklep Agencije zato očitno ne posega v njeno pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005487
ZKP člen 257, 258, 371, 371/2. KZ člen 240, 240/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - pravice obrambe - dokazni postopek - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga – ponovno zaslišanje izvedenca – postavitev drugega izvedenca
S tem, ko je sodišče po spremembi obtožnega predloga zavrnilo predlog obrambe za ponovno zaslišanje izvedenke, obsojenčeva pravica do obrambe ni bila kršena.
ZDavP člen 16. ZdavP-1 člen 2, 31, 34, 34/1,406. ZDavP-2 člen 3, 96, 99, 99/1. ZDoh člen 16.
zamudne obresti – izrek prvostopenjske upravne odločbe – drugi prejemki iz delovnega razmerja, izplačani v naravi
Tudi razlika med nabavno ceno osebnih avtomobilov in ceno, po kateri so vozila kupili pri revidentki zaposleni delavci, lahko predstavlja druge prejemke iz delovnega razmerja, izplačane v naravi, če vrednost obveznosti („bremen“), ki so jih prevzeli kupci, ni sorazmerna razliki v ceni.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. SPZ člen 99, 99/1, 222.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije – obvezne sestavine predloga - stvarna služnost – vznemirjanje lastninske pravice - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, oziroma navedbe okoliščin, ki kažejo, da je vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča, nepopoln.
ZKP člen 307, 307/3, 371, 371/1-11, 442, 442/1. URS člen 29, 29-2.
protispisnost - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - predhodno zaslišanje obdolženca - sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti - opravičljiv razlog za izostanek z glavne obravnave
Obdolženec se lahko pravici, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, odpove bodisi izrecno bodisi s konkludentnim ravnanjem, kar je lahko tudi izostanek z glavne obravnave, za katerega sodišče oceni, da ni opravičen.
O vprašanju obstoja obnovitvenega razloga novega dejstva oziroma novega dokaza (1. točka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP), obstaja obširna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, ki je zavzelo stališče, da morata novo dejstvo in nov dokaz obstajati že v času prvega odločanja (odločanja v prvotnem postopku), da bi lahko predstavljala obnovitveni razlog iz citirane določbe ZUP.
S pavšalnimi navedbami, zlasti upoštevaje vsebino zadeve (obnova upravnega postopka), revidentka ni izkazala, da zanjo stroški, ki naj bi ji posledično nastali zaradi zatrjevane spremembe zakonodaje, predstavljajo zelo hude posledice izpodbijane odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0015103
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 42, 43, 44, 44/2. ZIZ člen 192, 193.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – dobra vera
Revident je z lastniki plovil sklepal čarterske pogodbe ter plovila nato dajal naprej v podnajem ali zakup. Najemne pogodbe tako niso bile sklenjene z namenom opravljanja plovbne dejavnosti (kar je glavna značilnost pogodbe o pomorskem zakupu po Zakonu o pomorski in notranji plovbi – ZPNP, na katerega se revident tudi sklicuje), ampak zaradi oddaje v nadaljnji najem oziroma zakup, zaradi česar tudi po presoji Vrhovnega sodišča oprostitev plačila DDV ni možna.
Stranke sicer lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep, vendar le v primeru, če je sodišče prve stopnje s tem sklepom ugotovilo ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu ZUS-1 (prvi odstavek 95 člena ZUS-1). Ker izpodbijani sklep z dne 18. 11. 2008 ni tak sklep, revizije zoper njega ni mogoče vložiti.
pogodbena kazen – razlogi za revizijo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje – zmotna uporaba materialnega prava – nerazumljivost revizije
Ker se toženec v pritožbenem postopku na obstoj opisane relativne procesne kršitve ni skliceval, je tudi v reviziji ne more uveljavljati.
V reviziji navedene trditve o zmotni uporabi materialnega prava so v tolikšni meri nekonkretizirane in nerazumljive, da jih ni mogoče preizkusiti. Vsak poskus (trud) v smeri razumevanja njihove dejanske vsebine bi namreč reviziji v tem delu lahko dal vsebino, ki je nima. Zmotne uporabe materialnega prava revizijsko sodišče nenazadnje tudi pri preizkusu po uradni dolžnosti ni našlo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005493
ZKP člen 201, 201/1-3.
pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice – utemeljen sum – zakonski znaki kaznivega dejanja – nasilje v družini - spravljanje v podrejen položaj - ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora
Zakonski znak kaznivega dejanja nasilja v družini - spravljanje v podrejen položaj - izhaja iz celotnega opisa ravnanja obdolženca in je konkretiziran z navedbo, da oškodovanka „iz bojazni, da ji ne bi naredil še kaj hujšega in grožnje uresničil, daje svoj denar, ne upa mu nasprotovati, ves čas živi v strahu, ker je njegovo obnašanje nepredvidljivo...“.
ZTro člen 4, 4/1, 13.a, 13.a/2, 16, 16/1-1, 17, 17/3-6, 17/4, 34, 35. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – trošarine – nezakonita sprostitev v porabo – režim odloga plačila trošarine – solidarna odgovornost za trošarinski dolg – kupec nezakonito vnesenega blaga – glavna obravnava v upravnem sporu – načelo sorazmernosti
Če za trošarinske izdelke, vnesene v režimu odloga plačila trošarine, trošarina ni obračunana in plačana v zakonsko določenem roku, je treba šteti, da so izdelki nezakonito sproščeni v porabo. Ker so kupci nezakonito sproščenega blaga solidarno odgovorni za plačilo trošarine, je revident, ki je kupil trošarinske izdelke, ki so bili nezakonito sproščeni v porabo, pravilno in zakonito zavezan k plačilu trošarine.
Zakon v skrajšanem postopku glede ponovitvene nevarnosti ne predpisuje nobenih posebnih ali drugačnih okoliščin od tistih, ki so določene v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za redni postopek.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2-14, 367, 367/1, 371, 371/1, 372, 378. ZSZ člen 3, 22, 22/2.
razlastitev - pokopališče – spremljajoči objekti – gradnja – prostorski izvedbeni akti – javna korist – javna infrastruktura – odvzem lastninske pravice – razlogi za revizijo – konkretiziranost kršitev določb pravdnega postopka - navajanje novih dejstev v reviziji
Nižji sodišči sta obstoj javne koristi za razlastitev pravilno ugotovili na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, ki jih je za izgradnjo (kompleksa) pokopališča sprejela predlagateljica. Za izgradnjo pokopališča je potrebna razlastitev z odvzemom lastninske pravice in milejši ukrepi ne pridejo v poštev. Razlastitev z odvzemom lastninske pravice je potrebna tudi za gradnjo spremljajočih objektov.
Obsojenka je dejansko opravljala s strani nadrejenega odrejeno delo z vsemi pooblastili za samostojno opravljanje in s tem sprejela tudi vso odgovornost - napačno postopanje pri odreditvi dela je ne more razbremeniti.
telekomunikacije – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje – postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo – splošni akti o določitvi upoštevnih trgov – analiza upoštevnega trga
Ker je o pravnih vprašanjih, ki se nanašajo na dopustnost podrobnejše določitve upoštevnega trga z analizo upoštevnega trga ter procesnega položaja in s tem povezanih pravic v postopku priprave analize upoštevnih trgov, Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v zadevi X Ips 492/2008, od katerega pa odločitev prvostopenjskega sodišča ne odstopa, ta vprašanja po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vlaganja v nepremičnino - adaptacija podstrešja – obnova stanovanjske stavbe – soglasje lastnika nepremičnine - nastanek nove stvari – odpust dolga – razlogi za revizijo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih – pravica do izjave v postopku
Za novo stvar (v smislu določb o gradnji na tujem svetu) ne gre v primeru povečanja hiše, drugačne razporeditve prostorov in/ali izboljšanja bivalnih razmer ob dejstvu, da hiša ohranja prvotni namen.
Vrednost vlaganj sama po sebi ne pomeni, da je posledično nastala nova stvar.
Revizija se lahko vloži, če prvostopenjska sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
ZTLR člen 14, 14/1. SPZ člen 66, 66/1. ZOR člen 201, 219. ZPP člen 155, 155/1.
neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – neuporaba solastne stvari – preprečevanje souporabe – sklepčnost tožbt – postopek za delitev skupnega premoženja – postopek za ureditev razmerij med solastniki
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, (še) ne zadošča za zahtevek iz neupravičene pridobitve.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – odstop od sodne prakse
Predlagatelj bi moral zatrjevani odstop od sodne prakse utemeljiti tako, da bi obrazložil, v čem je podobnost ponujenih primerov z obravnavanim, ali pa pojasnil, zaradi katerih individualnih značilnosti konkretni škodni primer odstopa (je hujši) od ponujenih.
Na podlagi neobrazloženega in pavšalnega zatrjevanja odstopa od sodne prakse ni možna presoja, ali gre za pomembno pravno vprašanje.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost revizije – spor majhne vrednosti – vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
V sporih majhne vrednosti revizija ni dovoljena (osmi odstavek 458. člena ZPP), kar pomeni, da je tudi Vrhovno sodišče ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP).