povrnitev škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - varnost pri delu - opustitev delodajalca - zagotovitev ustrezne delovne opreme - padec s stola - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorija ratio legis - opustitev dolžnega ravnanja
Pravilo, po katerem mora delavec tudi z izbiro ustrezne delovne opreme zagotoviti delavcu varnost, je namenjeno prav preprečitvi takšnih delovnih nesreč, do katere je prišlo v konkretnem primeru. Padec s stola in škodo, ki je zaradi tega nastala tožnici, je zato moč pripisati tožencu.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pripor – odreditev pripora ob izreku sodbe – sprememba sodbe na pritožbeni seji – načelo kontradiktornosti - izrek in razglasitev sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih – ponovitvena nevarnost - begosumnost
Pritožbeno sodišče z odreditvijo pripora ob izreku sodbe in pred njeno razglasitvijo ni kršilo določb 360. in 361. člena ZKP.
Sama višina kazni ni podlaga za odreditev pripora zaradi begosumnosti, ampak le v povezavi z drugimi konkretno izkazanimi okoliščinami, na podlagi katerih je mogoče z veliko verjetnostjo sklepati na nevarnost bega.
ZPP člen 367, 367/4, 377. ZVPSBNO člen 15, 16, 20, 20/7, 25, 28.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – odškodnina – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – uporaba ZVPSBNO – dovoljenost revizije
Kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je prenehala po 1. 1. 2007, zato se uporabljajo določbe ZVPSBNO, ki pa izključujejo revizijo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 83, 83/3, 87, 87/1, 87/2. ZGO-1 člen 69, 69/1.
občina kot stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – priznanje statusa stranke z vročitvijo odločbe – že rešeno vprašanje - zelo hude posledice – plačilo komunalnega prispevka – zavrženje revizije
Ker je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da navadna vročitev gradbenega dovoljenja, to je vročitev, ki ni opravljena osebno z vročilnico v skladu z 87. členom ZUP in 69. členom ZGO-1, osebi ne priznava oziroma ne daje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre za že rešeno pravno vprašanje.
Z ugotovitvijo o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa subsidiarne zaščite po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo odločeno o tožnikovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite. Izrek izpodbijane sodbe je glede tega nepopoln in nejasen.
Zgolj ugotovitev o izpolnjevanju pogojev še ne pomeni, da je bilo odločeno o priznanju statusa mednarodne zaščite – statusa subsidiarne zaščite. Zaradi nejasnosti oziroma nedoločnosti izreka je tako sodba sodišča prve stopnje v bistvenem delu tudi neučinkovita.
skupno premoženje zakoncev – določenost tožbenega zahtevka – premoženjska razmerja med zakonci – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije
Tožba mora obsegati zahtevek, ki je določen. V konkretni zadevi je del zahtevka tožbe, da spadajo v skupno premoženje še ostali podobni priključki traktorja in motokultivatorja (ipd.), nedoločen in tako ne zadosti osnovnim vsebinskim pogojem, ki so potrebni za obravnavo.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014051
ZZZDR člen 51. SPZ člen 7, 8.
premoženjska razmerja med zakonci – vlaganje v posebno premoženje zakonca – načelo specialnosti – načelo superficies solo cedit – vezanost na sklep sodišča o napotitvi na pravdo – trditveno in dokazno breme
V skladu z ZTLR so imela skupna vlaganja v posebno premoženje enega od zakoncev stvarnopravne posledice le, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnin v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar.
ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6. ZOR člen 376.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – konkretizacija pravnega vprašanja - zastaranje terjatve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik sicer navaja vprašanje, kdaj je zanj začel teči subjektivni triletni zastaralni rok, vendar ga postavlja tako, da v bistvu samo problematizira ugotovljeno dejansko stanje. V predlogu niso navedene nobene okoliščine, ki bi kazale na pomembnost kakšnega pravnega vprašanja za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
hišniško stanovanje – zagotavljanje sredstev za nakup stanovanja nekdanjim hišnikom – dovoljena revizija po vrednosti – upravičenec do sredstev – imetnik stanovanjske pravice - hišniško stanovanje – vsebina pogodbe
Revizija je dovoljena zaradi višine sredstev, do katerih bi bil revident upravičen.
Upravičenka do sredstev po četrtem odstavku 173. člena ZS-1 je oseba, ki je nekdanji imetnik stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju. Revident ni izkazal, da bi bil nekdanji imetnik stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju, saj je imel stanovanjsko pogodbo ves čas sklenjeno le za čas opravljanja hišniške službe, torej za določen čas, za stanovanjsko pravico pa je značilno, da jo je imetnik dobil za nedoločen čas. Na drugačno odločitev ne more vplivati dejstvo, da je bil revident v pogodbah poimenovan kot „imetnik stanovanjske pravice“, saj je pomembna vsebina pogodbe, ne pa poimenovanje pogodbenih strank.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – zavrženje – pravica, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice – pričakovano premoženje
Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato načeloma ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Če je sporno vprašanje samega upravičenja do denacionalizacije v zvezi s tretjim odstavkom 9. člena ZDen (priznanja položaja upravičenca do denacionalizacije), torej same pravice do vrnitve, to ni zahtevek, ki bi bil izražen v denarni vrednosti – v nominalnem znesku.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentki zelo hudih posledic, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, nista izkazali z navedbo, da pomeni izpodbijana odločitev zanju hude posledice finančne in čustvene narave.
Če Vrhovno sodišče z vpogledom v upravni spis ne more na prvi pogled (prima facie) ugotoviti ali vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta presega mejno vrednost 20.000 EUR, revizijo kot nedovoljeno zavrže.
predpogodba – stvarne in pravne napake – odprava napak - jamčevalni zahtevek – tožba na sklenitev glavne pogodbe – znižanje kupnine
Glede na dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prišlo do izročitve nepremičnine v posest, se vzpostavlja dvom v pravilnost materialnopravnega naziranja pritožbenega sodišča, da sta pravdni stranki sklenili predpogodbo in ne glavne pogodbe (sodba VS RS II Ips 375/2004 z dne 8. 12. 2005).
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - navajanje revizijskih razlogov
Vloga predlagatelja je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje. Vendar pa uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije.
telekomunikacije - začasna odredba – odložitev izvršitve izpodbijanega akta - načelo sorazmernosti – težko popravljiva škoda – prizadetost javne koristi
Sodišče prve stopnje je v skladu z načelom sorazmernosti štelo, da je tožena stranka kot neodvisen regulatorni organ ukrepala zaradi zaščite javne koristi, njeni ukrepi pa so namenjeni zagotavljanju učinkovite konkurence in zaščiti drugih izvajalcev poštnih storitev in končnih poštnih uporabnikov.
predlog za dopustitev revizije – prenehanje delovnega razmerja – neizpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi - plača
Tožnik odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni izpodbijal, tudi glede datuma prenehanja delovnega razmerja ne. Ker mu je to pravnomočno prenehalo 31. 8. 2006, ni pravne podlage za priznanje pravice do plače po tem datumu.
preizkus znanja izvršitelja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – izvršitelj z opravljenim pravniškim državnim izpitom
ZIZ niti v določbi 287. a člena niti v kateri drugi določbi ne predvideva nobenih izjem glede opravljanja preizkusov znanja izvršiteljev, torej tudi ne za izvršitelje, ki so diplomirani pravniki z opravljenim pravniškim državnim izpitom.